Pregled strokovne literature in pravnih predpisov s področja požarnega varstva, gradbeništva in strojništva je pokazal res veliko neenotnost pri rabi terminov, ki ju omenjate. To pomeni, da je smernica pravzaprav utemeljen način, kako normirati in usmeriti doslej neenotno rabo poimenovanj. Pomembno načelo v terminologiji je načelo ustaljenosti, kar omogoča strokovnjakom in tudi uporabnikom z drugih področij, da terminologijo uporabljajo nedvoumno in tako preprečijo nesporazume.

Tako, kot navajate, se za vodo za gašenje poleg gasilne vode uporabljajo tudi druga poimenovanja, npr. opisna različica voda za gašenje v raziskovalni nalogi Oskrba z vodo za gašenje, ki jo je leta 2005 za Upravo RS za zaščito in reševanje izdelal Center za prenos znanj in tehnologij, vodo za gašenje uporabljata tudi Pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij in Tehnični pravilnik na Vodovodu sistema B. V literaturi za izobraževanje gasilcev, ki ga organizira Gasilska zveza Slovenije, je za ta pojem ustaljeno poimenovanje gasilna voda, npr. Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, pa tudi v komentarju J. Janežiča Zastarel pogled na sodobno požarno varstvo, diplomskem delu V. Mijatovića Organizacija gradbišča in tehnološki procesi grajenja poslovno-skladiščnega objekta v Mestinju (2016, str. 37) ali diplomskem delu D. Štukleka Predlog tehnološko-varnostnih ukrepov v predorskem paru Golo rebro in Pletovarje (2010, str. 47).

Poimenovanje požarna voda se v zaključnih delih s področja gradbeništva uporablja tako za vodo, ki ostane na požarišču po končani intervenciji, npr. v magistrskem delu M. Gorjupa Uporaba teorije grafov za zasnovo merilnih območij v vodovodnih omrežjih (2016, str. 75), še pogosteje pa kot poimenovanje vode, ki mora biti na voljo za gašenje v primeru intervencije, npr. v diplomskem delu J. Kristana Viri požarne vode za območje poselitve (2006), na spletnih straneh Komunale Slovenj Gradec Oskrba s požarno vodo.

Posvetovali smo se tudi s strokovnjaki Slovenskega združenja za požarno varnost, Zavoda za gradbeništvo in Gasilske brigade Ljubljana. Vsi se strinjajo, da sta potrebni dve poimenovanji. Ker za vodo, ki jo je po gašenju treba loviti v posebne bazene, ni bilo enotnega poimenovanja, se strinjajo s predlogom v najnovejši tehnični smernici. Čeprav gasilska stroka v veliki meri sledi nemškim smernicam in standardom, pa je tehnična smernica TSG-1-001: 2019 Ministrstva za okolje in prostor RS Požarna varnost v stavbah priložnost, da se raba končno poenoti, zato svetujemo, da za vodo, namenjeno gašenju, uporabljate termin gasilna voda, za vodo, ki ostane na požarišču po gašenju, pa požarna voda. Krajša poimenovanja so v terminologiji ustreznejša in uporabnejša od daljših, ki so podvržena krajšanju, zato je poimenovanje onesnažena gasilna voda, čeravno natančnejše, manj primerno.