James Clear, avtor knjige Atomic habits, na svoji Facebookovi strani navaja 3 razloge za izbiro termina atomic habit: 1. pridevnik atomic v angleščini pomeni 'majhen, droben' in po mnenju avtorja bi navade morale biti drobne in enostavne, 2. pridevnik atomic se lahko nanaša na temeljno enoto večjega sistema: tako kot se atomi združujejo večje enote (molekule), se tudi navade združujejo v večji sistem vedenj, 3. pridevnik atomic se povezuje z virom velike količine energije ali moči. Osnovna ideja knjige je, da z drobnimi spremembami vedenja, ki jih povežemo v večji sistem, lahko dosežemo zelo dobre rezultate.

Izbira angleškega pridevnika atomic v terminu atomic habits torej temelji na metafori. V slovenščini ima pridevnik atomski po SSKJ2 dva pomena, in sicer 'nanašajoč se na atom' in 'nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije'. SSKJ2 samostalnik atom razloži kot 'najmanjši, kemično nedeljivi delec snovi', med primeri pa sta navedena tudi dva zgleda prenesene rabe, in sicer posameznik je le atom celote; človek – atom makrokozmosa. V obeh navedenih primerih atom metaforično označuje (majhen) del celote. Pridevnik atomski se v dovoljšni meri prekriva s pomenom pridevnika atomic iz 2. avtorjeve utemeljitve ('ki se nanaša na temeljno enoto večjega sistema'), zato je termin atomska navada po našem mnenju povsem ustrezen.

SSKJ2 navaja pridevnik atomiziran kot podiztočnico pri glagolu atomizirati. Glagol atomizirati v tehniki pomeni 'razprševati na najmanjše dele' (npr. atomizirati tekoče gorivo), rabi pa se tudi metaforično (v zgledih pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala). Pri podiztočnici atomiziran je naveden zgled postopki pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj so preveč atomizirani (tj. razpršeni, nepovezani). Pri pridevniku atomiziran v terminu atomizirana navada bi lahko bila moteča konotacija (prevelike) razpršenosti in nepovezanosti, kar pa ni v skladu z osnovno idejo zgoraj omenjene knjige. Zato vam svetujemo, da uporabite termin atomska navada.