Opis terminološkega problema:
Meteorologi imamo težave z angleškim terminom storm surge, ki označuje dvig gladine morja zaradi vpliva meteoroloških dejavnikov. Večinoma gre za veter, ki nariva vodo proti obali, in znižanje zračnega pritiska. V severnem Jadranu se to tipično zgodi ob prehodu ciklona, ki povzroči močan jugo vzdolž Jadranskega morja. Posledica so poplavljene Benetke, Piran in druga mesta. Ta pojav je prisoten tudi na obali Atlantika (in ostalih oceanov) – tam gre lahko dejansko za povišanja gladine morja zaradi neviht (ang. storm) oz. nevihtnih vetrov, pa tudi zaradi nižjega pritiska.
Na Jadranu žal ni neposredne povezave z nevihto ali neurjem (nevihta in neurje vključujeta tudi močnejše padavine), zato pridevnika nevihtni ali neurni nista najbolj primerna. Razmišljali smo tudi o pridevniku viharni, ampak vihar se spet sliši pretirano in ne pokaže prave slike dogajanja. Prav tako ne vemo, kako bi iz angleščine primerno prevedli sestavino surge. Dobesedni prevod bi bil val, vendar vendar gre v našem primeru bolj za dvig gladine oz. povišanje gladine ...
Sedaj to rešujemo opisno, tj. dvig morske gladine zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska, kar pa je zelo nerodno. Imate morda kak predlog, kako se lotiti težave?
Vprašanje poslano: 12. 3. 2019
Mnenje Oddelka za terminologijo:Vsekakor se strinjamo z vami, da je opisna rešitev (dvig gladine morja zaradi vetra in znižanega zračnega pritiska) zelo nerodna. Pri tem je kršeno terminološko načelo gospodarnosti, kar pomeni, da ima termin zaradi svoje dolžine in posledične podvrženosti besedilnim variacijam zelo majhne možnosti, da se v stroki ustali.
Po pregledu nam dostopnih strokovnih besedil smo ugotovili, da je bil za angleški termin storm surge v slovenščini večkrat uporabljen neurni val, glej recimo strokovni članek M. Ličerja idr. Modeliranje vodostaja morja z metodo nevronskih mrež na primeru neurnega vala v Tržaškem zalivu decembra 2008 v reviji Acta hydrotechnica 24/41 (2006, str. 27–45). Vendar pa ste v vprašanju omenili, da rešitve s pridevnikom neurni ali nevihtni niso najustreznejše, ker ta pojav v severnem Jadranu povzroča zlasti veter in znižanje pritiska ob prehodu ciklona, tako neurje kot nevihta pa že po definiciji vključujeta močnejše padavine. Geografski terminološki slovar neurje definira kot klimatogeogr.(afsko) 'zelo močne padavine, ki jih spremlja močen veter, zlasti ob nevihtah', nevihto pa kot klimatogeogr.(afsko) 'vremenski pojav z grmenjem, bliskanjem in strelo, včasih s kratkotrajnim močnim dežjem ali točo, navadno ob pregretju ozračja in prehodu fronte'. Kljub temu da se je termin neurni val v strokovnih besedilih že nekajkrat pojavil, se strinjamo, da sestavina neurni ni primerna, ker ni v skladu s tem, kar v geografiji in meteorologiji označuje termin neurje. Težava, ki je na ravni jezika v bistvu ne moremo rešiti, je, da termin prihaja iz angleščine in da je ponekod (npr. na obalah Atlantika) pojav dejansko lahko povezan tudi z nevihto ali neurjem, kar pa za naše kraje ne velja.
Ker pa bi termin radi uporabili tudi za pojav, ki je tipičen za severni Jadran, predlagamo, da v tem primeru ne bi dobesedno sledili angleškemu terminu (torej *nevihtni val), ampak bi uvedli nov slovenski termin. Na podlagi opisa pojma menimo, da bi bilo ustrezno jedro termina dvig gladine, ki bi ga natančneje določili še s pridevnikom. Glede na to, da se ta pojav tipično zgodi ob prehodu ciklona, predlagamo termin ciklonski dvig gladine.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer