Terminološki slovar avtomatike je bil izdan leta 2014 v tiskani obliki in leta 2015 tudi v elektronski obliki na spletišču Terminologišče. V začetku leta 2017 smo se avtorji slovarja odločili, da začnemo s pripravo 2., dopolnjene in pregledane izdaje slovarja. Po letu in pol intenzivnega dela, ki je potekalo v okviru rednih sej, smo pregledali, popravili in dopolnili celoten slovar. Zasnova in zgradba slovarja je ostala enaka kot v 1. izdaji. Upoštevali smo tudi pripombe in predloge uporabnikov, ki so jih poslali na e-naslov avtomatika@zrc-sazu.si.

Popravili smo 317 iztočnic, pri čemer je večinoma šlo za manjše popravke ali uskladitve z dodanimi iztočnicami. Dodali smo tudi 275 povsem novih iztočnic. 2., dopolnjena in pregledana izdaja slovarja tako vsebuje 2020 iztočnic in 2306 angleških ustreznikov.

Tako kot pri 1. izdaji slovarja, so tudi tokrat zapisnike sej sproti pregledovali trije strokovnjaki s Fakultete za elekrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in sicer izr. prof. dr. Peter Planinšič, doc. dr. Nenad Muškinja in izr. prof. dr. Rajko Svečko. Za njihove konstruktivne pripombe se jim zahvaljujemo.

Prva izdaja Terminološkega slovarja avtomatike je v celoti dostopna na spletnih straneh Založbe ZRC.

Rihard Karba, Gorazd Karer, Juš Kocijan, Tadej Bajd, Mojca Žagar Karer

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Terminološki slovar avtomatike (2., dopolnjena in pregledana izdaja)

© 2018, 2015, 2014, ZRC SAZU

Vsebina 2. izdaje, ki je izšla v e-obliki, je dopolnjena in pregledana različica 1., tiskane izdaje.

Avtorji Rihard Karba, Gorazd Karer, Juš Kocijan, Tadej Bajd, Mojca Žagar Karer

Sodelavci avtorjev Peter Planinšič, Nenad Muškinja, Rajko Svečko

Terminografska urednica Mojca Žagar Karer

Recenzenti Maja Atanasijević-Kunc, Sašo Blažič, Peter Šega

Jezikovni pregled angleških ustreznikov Mitja Trojar

Urejanje literature in virov Alenka Porenta

Fotografija na naslovnici vesoljsko vozilo Curiosity, z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech

Oblikovanje naslovnice in zasnova preloma Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

zanj Marko Snoj

in

Društvo avtomatikov Slovenije

zanj Nenad Muškinja

Založnik Založba ZRC

zanj Oto Luthar

Glavni urednik Aleš Pogačnik

Ljubljana 2018

Slovar je nastal s pomočjo računalniškega programa SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 295259392

ISBN 978-961-05-0092-6 (html)

UVOD V KNJIŽNO IZDAJO

Uvodna beseda

Avtomatika je veda, ki preučuje metode analize in sinteze sistemov avtomatskega vodenja. Ukvarja se z uporabo naprav, avtomatskega vodenja in informacijskih tehnologij za izboljšanje učinkovitosti proizvodnje, storitev in delovanja naprav. Vključuje matematično modeliranje, simulacijo dinamičnih sistemov, avtomatsko vodenje s pripadajočimi gradniki in robotiko, tesno pa se prepleta tudi z obdelavo signalov, informacijskimi tehnologijami in proizvodnimi tehnologijami.

Avtomatika je zaradi sistemskega pristopa k reševanju problemov danes izrazito interdisciplinarna veda, ki je nepogrešljiva na mnogih tehniških in netehniških področjih. Pogosto se uporablja npr. v inteligentnih zgradbah in napravah, v sodobnih proizvodnih sistemih, v avtonomnih vozilih, v letalski in vesoljski tehniki, v medicini in pri preučevanju različnih procesov v bioloških, ekonomskih in socioloških sistemih. Vpeljava avtomatskega vodenja se odraža v zmanjšanju porabe surovin in energije, boljši izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, večji fleksibilnosti proizvodnje, povečanju kakovosti izdelkov, humanizaciji dela, povečanju varnosti ljudi in strojev, manjši onesnaženosti okolja, pogosto pa je sploh predpogoj za ustrezno delovanje sistemov, ki bi bili sicer povsem neuporabni, lahko celo nevarni. Znanja s področja avtomatike omogočajo boljše razumevanje pogosto zapletenih mehanizmov v sistemih z najrazličnejših področij, pri čemer ponujajo načine za učinkovito vplivanje na obnašanje in s tem izboljšanje mnogih vidikov delovanja obravnavanih sistemov.

Kot samostojna veda ima avtomatika v slovenskem prostoru že dolgo tradicijo. Pokojna prof. dr. France Bremšak in prof. dr. Ludvik Gyergyek sta v zgodnjih šestdesetih letih preteklega stoletja na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ustanovila smer Avtomatika na dodiplomskem študiju in ustrezni podiplomski študij, ki je bil med zgodnejšimi v Evropi, to pa je postavilo temelje t. i. slovenski šoli avtomatike. Danes so glavna središča avtomatike v slovenskem prostoru na Univerzi v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Institutu »Jožef Stefan«, pomembne pa so tudi z avtomatiko povezane vsebine na drugih izobraževalnih ustanovah ter dejavnosti v razvojnih oddelkih številnih slovenskih podjetij.

O nastajanju Terminološkega slovarja avtomatike

Strokovnjaki s področja avtomatike so potrebo po poenotenju in ureditvi terminologije svoje stroke prepoznali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je v okviru Društva avtomatikov Slovenije (v nadaljevanju DAS) začelo delo za Terminološki slovar avtomatike. Pobudnik je bil viš. pred. mag. Peter Šega, ki je še pred ustanovitvijo DAS-a leta 1989 pričel z zbiranjem izrazov po vzoru slovarja mednarodne organizacije IFAC – International Federation of Automatic Control (Multilingual Glossary of Automatic Control Technology: English, French, German, Italian, Spanish, Japanese; 1981). Po ustanovitvi društva je slovarsko delo postalo stalna aktivnost članov društva. Pri pisanju slovarskih sestavkov je sodelovalo več avtorjev, večinoma univerzitetnih predavateljev s področja elektrotehnike. Omeniti je treba vsaj prof. dr. Draga Matka, izr. prof. dr. Nenada Muškinjo, akad. prof. dr. Tadeja Bajda, izr. prof. dr. Petra Cafuto, doc. dr. Mirana Rodiča, prof. dr. Majo Atanasijević-Kunc in prof. dr. Saša Blažiča. Od leta 2006 je bil slovar prosto dostopen v obliki spletnega iskalnika, pa tudi na zgoščenki. Slovar vsebuje 1054 iztočnic z definicijami in angleškimi ter nemškimi ustrezniki.

Ker pa so slovarski sestavki precej neenotni (ponekod manjkajo definicije ali pa so te neustrezne, iztočnice niso vedno v slovarski obliki, razmerja med termini niso prikazana sistematično itd.) in ker se je od leta 2006 nabralo precej nove terminologije, je bilo treba slovar temeljito terminografsko in strokovno pregledati ter dopolniti z najnovejšo terminologijo s področja avtomatike. V DAS-u so se odločili, da k sodelovanju pritegnejo tudi Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V začetku leta 2011 je bila zato ustanovljena terminološka komisija, ki si je za nalogo zadala temeljito prenovo obstoječega slovarja v treh letih, torej do leta 2014. Kmalu se je izkazalo, da bo potrebno veliko več kot le prenova slovarja in tako je nastal nov temeljni terminološki slovar za področje avtomatike. Slovarski koncept je bil na novo premišljen, sistematično je bila pregledana tudi relevantna strokovna literatura.

Delo je potekalo v obliki rednih sej ožjega sestava terminološke komisije, ki so jo sestavljali zasl. prof. dr. Rihard Karba, prof. dr. Juš Kocijan in doc. dr. Gorazd Karer, področje robotike pa je prevzel akad. prof. dr. Tadej Bajd. Za terminografsko vodenje je skrbela dr. Mojca Žagar Karer, med njeno odsotnostjo je delo vodila dr. Tanja Fajfar. Zapisnike sej je komisija redno pošiljala skupini strokovnjakov z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki so jo sestavljali izr. prof. dr. Peter Planinšič, izr. prof. dr. Nenad Muškinja in izr. prof. dr. Rajko Svečko. Za njihove pripombe in predloge za izboljšave se jim avtorji slovarja zahvaljujemo. Ker terminološko delo v posameznih primerih zahteva dogovor (ali vsaj uskladitev mnenj več strokovnjakov) in ker več glav več ve, se za posamezne nasvete in pojasnila zahvaljujemo tudi prof. dr. Maji Atanasijević-Kunc, prof. dr. Alešu Beliču, mag. Giovanniju Godeni, prof. dr. Đaniju Juričiću, izr. prof. dr. Gregorju Klančarju, prof. dr. Dragu Matku, izr. prof. dr. Gašperju Mušiču, dr. Janku Petrovčiču, prof. dr. Stanku Strmčniku, prof. dr. Igorju Škrjancu, prof. dr. Borutu Zupančiču in vsem drugim, ki so s svojimi prispevki pripomogli k vsebini slovarja. Na tem mestu bi radi še posebej zahvalili Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Odseku za sisteme in vodenje Instituta »Jožef Stefan« ter Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru za njihovo dolgoletno podporo terminološkemu delu na področju avtomatike.

Zahvaljujemo se tudi Mitju Trojarju za pregled angleških ustreznikov, Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice ter prof. dr. Sašu Blažiču, predsedniku DAS-a, in prof. dr. Marku Snoju, predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, za vsestransko podporo projektu. 

Avtomatika je kompleksna veda in avtorji si nikakor ne domišljamo, da smo našli ustrezne rešitve za vse terminološke dileme, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov avtomatika@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben priročnik.

Ker namen terminološkega dela ni le urejanje poimenovalnega sistema stroke, ampak tudi skrb za razvijanje slovenske terminologije – pri čemer ne gre za spreminjanje že uveljavljene in sprejete terminologije, ampak zlasti za uveljavljanje terminoloških načel pri uvajanju novih terminov, ki v stroke danes največkrat pridejo iz angleščine –, se lahko strokovnjaki s terminološkimi težavami obrnejo na Terminološko svetovalnico na spletišču Terminologišče <http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje>.

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Terminološki slovar avtomatike prikazuje pojmovni svet avtomatike. Zasnovan je kot razlagalni slovar, kar pomeni, da so termini pojasnjeni s terminološkimi definicijami. Slovar z uporabo kazalk tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju avtomatike. Kot večina tehniških in naravoslovnih ved je tudi avtomatika izrazito vezana na angleško terminologijo, od koder sprejema največ novih terminov. Zato slovarski sestavki vsebujejo tudi angleške ustreznike. Dodan je tudi seznam angleških terminov s slovenskimi ustrezniki.   

Slovar vsebuje 1753 iztočnic, od tega je 363 kazalčnih, torej takih, ki usmerjajo na ustreznejši termin. Angleških ustreznikov je 2007. Ureditev slovarja je abecedna. Slovar vsebuje sodobne termine in ne posega v zgodovinski razvoj terminov. Primeri rabe in terminološke kolokacije niso navedeni. Ker slovar vsebuje samo termine v ožjem smislu, ne vsebuje lastnih imen, tj. imen društev, fakultet itd. Prav tako ne vsebuje terminov sorodnih strok, ki se v avtomatiki  sicer uporabljajo, a so definirani enako kot v primarni stroki (npr. matematični termin Laplaceova transformacija, termin iz elektronike mikroprocesor, termin iz elektrotehnike rele). Zaradi interdisciplinarnosti avtomatike pa je vključenih nekaj terminov, ki segajo na bližnja strokovna področja (npr. vitka proizvodnja). 

Ker se termini pojavljajo zlasti v strokovnih besedilih, je bila pri izdelavi slovarskih sestavkov uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstveni članki in monografije, univerzitetni učbeniki, strokovni članki in monografije. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

Naslovniki slovarja

Slovar je namenjen zlasti strokovnjakom in študentom, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja in z dinamičnimi sistemi na tehniških in tudi netehniških področjih. Za uporabo slovarja je torej potrebno vsaj osnovno poznavanje stroke. Za študente slovar predstavlja prečiščen in neposreden stik z jezikom stroke, ki ga morajo bodoči inženirji obvladati, če se želijo v svoji stroki učinkovito sporazumevati.

Metodologija izdelave slovarja

Terminološki slovar avtomatike je – tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Sekciji za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot izrazi za pojme, ki so med seboj povezani v pojmovni sistem stroke. Analogno so termini povezani v poimenovalni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Ta razmerja so v slovarju lahko izražena eksplicitno, npr. kot kazalka, ki nakazuje sopomenski par (tj. dve poimenovanji za isti pojem), ali implicitno, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, ki je pogosto izraženo v okviru definicije.

Terminološko delo praviloma poteka po tematskih skupinah, kar pomeni, da so skupaj obravnavani npr. termini, ki obravnavajo vrste vodenja (adaptivno vodenje, diskretno vodenje, multivariabilno vodenje, hibridno vodenje itd.). Ker so hkrati obravnavani sorodni pojmi, je lažje opisati razlikovalne značilnosti terminov (npr. centralizirano vodenje : decentralizirano vodenje), kar je koristno tudi pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

Pri nastajanju terminološkega slovarja sodelujejo področni strokovnjaki in terminolog, tj. jezikoslovec, ki je specializiran za terminologijo in izdelavo terminoloških slovarjev. Področni strokovnjaki na podlagi strokovnih besedil določijo za stroko relevantne termine, napišejo strokovno ustrezne slovarske definicije in poskrbijo za preverjene tujejezične (v tem primeru angleške) ustreznike. Terminološko delo vodi in usklajuje terminolog, ki skrbi tudi za jezikovno stran terminologije (jezikovnosistemska ustreznost termina, onaglasitev iztočnic, slovnični podatki, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij (te morajo biti v skladu s pravili terminološke vede, za strokovno ustreznost pa so seveda odgovorni strokovnjaki), za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (urejenost in preglednost sopomenskih razmerij, usklajenost istovrstnih iztočnic itd.) in za vnos slovarskih sestavkov v specializiran računalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit v Sekciji za terminološke slovarje. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk oz. pripravo baze za elektronsko objavo.

Normativnost

Terminološki slovarji imajo poleg osnovne opisovalne vloge praviloma tudi predpisovalno vlogo. Predpisovalna vloga se v slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov – takrat slovar rabo normativno usmerja z uporabo kazalke. Na ta način lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije – pri tem je zelo pomembna ustaljenost (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), vendar pa je treba upoštevati tudi jezikovnosistemsko ustreznost in zlasti pri najnovejših terminih tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke.

Terminološki dogovor (izbira prednostnega termina) je torej bistven za natančno in učinkovito strokovno sporazumevanje. Različna poimenovanja istega pojma so lahko vir številnih nesporazumov, kar seveda ovira strokovno sporazumevanje. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev ene od sopomenk v rabi) terminološki dogovor lahko tudi spremeni. 

 

Zgradba slovarskega sestavka

Termini so med seboj povezani v terminološki sistem, ki odraža pojmovni sistem stroke. V slovarju so termini prikazani v samostojnih slovarskih sestavkih. Ti so lahko polni, kazalčni ali sestavljeni.

Daleč najpogostejši so polni slovarski sestavki. Primer:

singulárna vrédnost -e -i ž vrednost pozitivnega kvadratnega korena ene od lastnih vrednosti zmnožka sistemske matrike in transponirane sistemske matrike, ki je mera za slabo pogojenost sistema in omogoča oceno najmanjšega in največjega ojačenja linearnega multivariabilnega sistema

ang.: singular value, principal gain, principal value

Manj je kazalčnih slovarskih sestavkov, ki usmerjajo na ustreznejši termin. Primer:

akcelerométer -tra m → pospeškométer

Redko pa se pojavijo tudi sestavljeni slovarski sestavki. Primer:

segmènt -ênta m 1. osnovni sestavni del robotskega mehanizma, ki povezuje dva sosednja sklepa

 ang.: segment

 2. → vêja (2)

V nadaljevanju so podrobneje prikazani in razloženi posamezni elementi slovarskega sestavka.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Iztočnica je lahko eno-, dvo- ali večbesedna (npr. krmilnik, lestvični diagram, opazovalnik polnega reda). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini (npr. enačbe stanj). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze.

Iztočnice so onaglašene (npr. omejeválnik), naglaševanje sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za izraze, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Terminom je pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu (le v enem primeru (hkratna lokalizacija in kartiranje) spol iztočnice ni označen). Primer:

rotacíjski mehánski sistém -ega -ega -a m

Če je iztočnica v množini, je dodan tudi podatek o številu, prav tako je dodan izgovor v primerih, ko samo naglasno znamenje ne zadostuje. Primer:

Eulerjevi kóti -ih -ov [ôjlerjevi] m mn.

Večinoma gre v teh primerih za izlastnoimenske termine, v avtomatiki največkrat za izgovor tujih osebnih lastnih imen (zlasti priimkov), ki so del slovenskega termina (npr. McMillanova kanonična oblika, Pitotova cev, inverzni Nyquistov diagram, Heavisidova funkcija). Ker so nekateri od teh terminov že zelo ustaljeni ne le v zapisu, ampak tudi v izgovoru, so avtorji slovarja v nekaj primerih zavestno sledili uveljavljeni rabi v stroki in ne pravilom, ki sicer veljajo za izgovor tujih črk v Slovenskemu pravopisu 2001. Sestavina Nyquistov v terminu Nyquistov diagram se zato izgovori [nájkvistov] in ne [níkvistov], kot bi bilo ustrezno glede na pravila o izgovoru tujih črk, saj je bil Harry Nyquist, po katerem se diagram imenuje, Šved in ne Američan. Težave s pravilnim izgovorom se pojavljajo še pri priimkih raziskovalcev in inženirjev ruskega, francoskega in nemškega izvora, zlasti zato, ker so ti pogosto delovali v angleškem govornem prostoru. Primeri, ki odstopajo od pravil, so še: Ljapunov (npr. stabilnost [ljapúnova] in ne stabilnost [ljapunôva] ), Bode (npr. [bódejev] diagram in ne [bôudijev] diagram), Coriolis (npr. [koriólisov] merilnik gostote in ne [koriolísov] merilnik gostote), Denavit in Hartenberg (npr. [dénavithártenbergov] zapis in ne [denavíhártembergov] zapis), Dirac (npr. [dirákov] impulz in ne [dirêkov] impulz), Ziegler in Nichols (npr. metoda [cíglerníkols] in ne metoda [zíglerníkols]), Ward Leonard (npr. pogon [várd léonarda] in ne pogon [vórd lênarda]). Ostali tovrstni primeri so naglašeni v skladu s pravili.

Tudi pri kratičnih iztočnicah je dodan izgovor. Kratični termini imajo oznako krat. Primer:

DLK -ja [deelká] m krat.

Pri citatnih kratičnih terminih (torej tistih, ki izvirajo iz angleške besedne zveze) je v oklepaju dodana razvezava angleške kratice. Primer:

CASE -a [kêjs] m (ang. computer-aided system engineering) krat.

Definicija

Definicija je ena od najpomembnejših sestavin slovarskega sestavka. Opozoriti je treba, da terminološka definicija praviloma ni matematična definicija, pri kateri je pojem opredeljen z eksplicitnimi matematičnimi sredstvi, npr. z enačbo. Prav tako v definiciji včasih niso zajeti vsi specialni vidiki pojma, zlasti kadar bi bila zaradi tega lahko otežena razumljivost definicije.

Definicija v terminološkem slovarju pojem uvršča v pojmovni sistem stroke. Glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma – ugotovi se nadrejeni pojem in našteje razločevalne lastnosti. Primera:

nàdkrítično dušênje -ega -a s dušenje z dušilnim koeficientom, ki je večji od 1, pri katerem odziv sistema po vzbujanju s stopnico preide v novo ustaljeno stanje, vendar brez prenihaja

ang.: over-damping

pòdkrítično dušênje -ega -a s dušenje z dušilnim koeficientom, ki je manjši od 1, pri katerem odziv sistema po vzbujanju s stopnico pri prehodu v novo ustaljeno stanje zaniha s pojemajočo amplitudo

ang.: under-damping

Ker so v definiciji implicitno nakazana tudi razmerja med termini, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, slovar poleg prej navedenih (nadkritično dušenje in podkritično dušenje) vsebuje tudi iztočnici kritično dušenje in dušenje. Tako iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji podsistemi. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminološki (pod)sistemi niso vedno dosledno izpeljani. Pojmi so v stroki lahko definirani z različnih vidikov, poleg tega pa se v vsaki stroki pojavljajo tudi pojmovne nedoslednosti. Kljub težnji po sistemskosti slovar torej upošteva stanje v stroki in terminološki sistem ureja v omejenem obsegu oz. le tam, kjer je to smiselno (npr. kadar raba okleva med bolj in manj sistemsko možnostjo).  

Ekstenzijska definicija je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Pogosto je nemogoče našteti vse objekte, poleg tega pa ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke. Zato je v terminološkem slovarju pogostejša intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti intenzijske in ekstenzijske definicije, torej pojem uvrsti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi objekte, ki mu pripadajo (npr. sestavne dele). Primer:

míkrokrmílnik -a miniaturni računalniški sistem, ki vsebuje procesor, spominske enote, časovnike, programirljive vhodno-izhodne enote in sistem za komunikacijo s perifernimi napravami

 ang.: MCU, μC, microcontroller

Iztočnica ima lahko več definicij, ki so označene z arabskimi številkami. To pomeni, da isti termin označuje več pojmov, pri čemer ni nujno, da je slovenski pojmovni sistem popolnoma prekriven z angleškim. V takih primerih morajo biti strokovnjaki pri uporabi termina še posebno pazljivi. Dva primera:

mirôvni kontákt -ega -a m 1. kontakt v releju, ki je sklenjen, kadar skozi tuljavo releja ne teče električni tok in obratno

 ang.: NC contact, normally-closed contact

 2. element lestvičnega diagrama, ki prevaja signal, ko ima logični vhod vrednost 0, in ga ne prevaja, ko ima logični vhod vrednost 1

 ang.: NC contact, normally-closed contact

pretvórnik -a m 1. naprava, ki pretvarja materijo, energijo ali informacijo iz ene oblike v drugo

 ang.: converter

 2. naprava, ki se uporablja za pretvorbo fizikalne veličine ene vrste v fizikalno veličino druge vrste, npr. tipalo, ki temperaturo najprej pretvori v tlak, prvi merilni pretvornik pretvori tlak v premik, tega pa drugi merilni pretvornik v električno veličino, sorazmerno temperaturi

 ang.: transducer, transmitter

Ker je Terminološki slovar avtomatike specializirani priročnik, v njem niso navedeni neterminološki pomeni posameznih besed. Prav tako niso navedene definicije, ki termin iz avtomatike opredeljujejo z vidika katere druge stroke (matematika, računalništvo, strojništvo itd.).

Pojasnilo pred definicijo

Pred definicijo lahko po potrebi stoji tudi pojasnilo, ki pojem omeji glede na podpodročje znotraj stroke oz. glede na specifične okoliščine. Primer:

oktáva -e ž v asimptotskem Bodejevem diagramu frekvenčno območje na logaritemski skali abscis amplitudnega in faznega odziva med določeno frekvenco in njenim dvakratnikom, ki se uporablja za izražanje naklona asimptot

ang.: octave

Če pojem ni ožje specializiran oz. je ožje področje mogoče razbrati že iz same definicije, pojasnila ni.

Definiciji lahko sledi morebitna sopomenka, ki uporabnika slovarja opozori, da za iskani termin obstaja še eno poimenovanje, ki je po mnenju avtorjev slovarja (pogosto tudi po posvetu z drugimi strokovnjaki) manj ustrezno. Podrejenih sopomenk je lahko tudi več. Sopomenke so navedene za oznako S. Primer:  

ločljívost -i ž najmanjša sprememba vrednosti merjene veličine, ki povzroči še opazno spremembo na izhodu merilnega sistema S: razločljívost, resolúcija

 ang.: resolution

Kazalčni slovarski sestavek

Vsaka sopomenka je v slovarju prikazana tudi kot samostojna iztočnica. Ker slovar normativno usmerja rabo, so prednostni termini prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, neprednostni termini pa s kazalčnimi slovarskimi sestavki, ki vsebujejo vse jezikovne podatke, vezane na termin, in morebitno pojasnilo, namesto definicije pa je navedena kazalka (→) na ustreznejši termin. Primer:

resolúcija -e ž → ločljívost

Kratični termini niso odsvetovani – prikazani so s posebno obojestransko puščico (↔), ki usmerja na razvezano obliko termina, hkrati pa uporabniku prepušča odločitev, katero obliko bo uporabil. Pri razvezani obliki termina je kratična oblika navedena za oznako K. Primer:

PLK -ja [peelká] m krat. ↔ programirljívi lógični krmílnik

programirljívi lógični krmílnik -ega -ega -a m mikroprocesorski krmilnik v kompaktni ali modularni obliki, ki ga je mogoče programirati in je prilagojen industrijskemu okolju S: programabílni lógični krmílnik K: PLK

 ang.: PLC, programmable logic controller

Enako velja tudi za termine s kratično sestavino, le da je pri razvezani obliki termina ta oblika navedena za oznako S. Primer:

PD-regulátor -ja [pedé] m ↔ proporcionálno-diferencírni regulátor

proporcionálno-diferencírni regulátor -ega -ja m regulator, katerega izhodni signal je utežena vsota pogreška in odvoda pogreška, pri čemer je pogrešek njegov vhodni signal S: PD-regulátor

 ang.: PD controller, proportional-differential controller

Kadar kazalka usmerja na termin, ki ima več definicij, je priporočenemu terminu v oklepaju dodana še številka, ki nakazuje, na katero definicijo se termin nanaša. Primer:

kapacitívni merílnik môkrosti -ega -a -- m → kapacitívni merílnik vlážnosti (2)

kapacitívni merílnik vlážnosti -ega -a -- m 1. merilnik vlažnosti plina, pri katerem je porozna keramična snov dielektrik kondenzatorja, ki se mu pod vplivom vlažnosti spreminja kapacitivnost, iz katere je mogoče določiti vlažnost plina

 ang.: capacitive humidity sensor

 2. merilnik vlažnosti trdne snovi, pri katerem je merjena snov dielektrik kondenzatorja, ki se mu v odvisnosti od vlažnosti trdne snovi spreminja kapacitivnost S: kapacitívni merílnik môkrosti

 ang.: capacitive moisture sensor

Angleški ustreznik

Angleški ustreznik je dodan na koncu slovarskega sestavka oz. za vsako definicijo, če je definicij pri enem terminu več. Primer:

pogréšek -ška m 1. razlika med referenco in regulirano veličino S: odstópek, regulacíjski pogréšek, regulacíjsko odstópanje

 ang.: error

 2. razlika med izračunano, ocenjeno ali izmerjeno vrednostjo in dogovorjeno, predpisano ali teoretično pravilno vrednostjo S: odstópek

 ang.: error

Ker poimenovalni sistem v angleščini ni popolnoma prekriven s slovenskim, sta v slovarju dva termina, ki nimata povsem ustreznega termina v angleščini, to sta termina avtomatika in merilnik nivoja s plovcem. Iz istega razloga je lahko pri slovenskem terminu navedenih več angleških. Do tega prihaja, ker se angleška terminologija razvija v različnih centrih po svetu in strokovnjaki včasih na novo poimenujejo pojem, ki je sicer že poimenovan z drugim terminom. Ker namen Terminološkega slovarja avtomatike ni urejanje angleške terminologije, so različni angleški termini za isti pojem le zabeleženi. Na prvem mestu je naveden najbolj uporabljan termin, če pa so termini med seboj približno enakovredni, so navedeni po abecedi. Primer:

pôlprevódniški merílnik temperatúre -ega -a -- m merilnik temperature, ki je sestavni del integriranega vezja in temperaturo določi z meritvijo spremembe padca napetosti na polprevodniškem elementu, ki nastane zaradi spremembe temperature merjenca, največkrat mikrovezja ali mikroprocesorja

 ang.: integrated-circuit temperature sensor, solid-state temperature sensor, silicon bandgap temperature sensor

Ker so v angleški terminologiji s področja avtomatike zelo pogosti kratični termini, so v razdelku za ustreznike navedeni na prvem mestu, sledi pa daljša (razvezana) oblika termina. Primer:

funkcíjski blóčni diagrám -ega -a -a m grafični jezik za programiranje PLK-jev, pri katerem program ponazarja vezave logičnih vrat in drugih blokov ter je poleg lestvičnega diagrama, seznama ukazov in strukturiranega teksta eden od osnovnih standardiziranih programskih jezikov

 ang.: FBD, function block diagram

Pri zapisu angleških terminov je upoštevan ameriški zapis (torej center in ne centre). Vezaji med sestavinami termina sledijo pravilom angleškega jezika.

%	oznaka za odstotek
[]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
()	okrogli oklepaj za navajanje razvezane oblike termina pri kratičnih terminih
(1, 2)	oznaka pomenov pri kazalčnih slovarskih sestavkih
→	enosmerna puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
↔	dvosmerna puščica za usmerjanje k enakovrednemu terminu
ang.	angleško
K	krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav
krat.	kratica
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
mn.	množina
npr.	na primer
S	oznaka za navajanje sopomenk
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

Literatura

ALBERTOS PÉREZ, Pedro, SALA, Antonio, 2004: Multivariable control systems: an engineering approach. London: Springer.

ÅSTRÖM, Karl Johan, WITTENMARK, Björn, 2008: Adaptive control. Mineola: Dover.

ATANASIJEVIĆ-KUNC, Maja, 2002: Multivariabilni sistemi. Zbirka kompleksnejših problemov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

ATANASIJEVIĆ-KUNC, Maja, 2003: Multivariabilni sistemi. Predstavitev, analiza in načrtovanje skozi primere. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

ATANASIJEVIĆ-KUNC, Maja, 2005: Modeliranje procesov: zbirka primerov z ilustracijami v Matlab-Simulink. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

ATANASIJEVIĆ-KUNC, Maja, KARBA, Rihard, ZUPANČIČ, Borut, 2009: Električna in mehanska vezja. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

BAJD, Tadej, MIHELJ, Matjaž idr., 2008: Robotika. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

BAJD, Tadej, MIHELJ, Matjaž idr., 2010: Robotics. Dordrecht: Springer.

BAJD, Tadej, MIHELJ, Matjaž, MUNIH, Marko, 2011: Osnove robotike. Ljubljana: Založba FE in FRI.

BELIČ, Aleš, 2012: Gradniki in tehnologije v sistemih vodenja. Ljubljana: Založba FE in FRI.

BENTLEY, John P., 1992: Principles of measurement systems. Burnt Mill: Longman Scientific & Technical; New York: John Wiley & Sons.

BERGELJ, Franc, 2004/2005: Meritve. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

BLAŽIČ, Sašo, 2013: Digitalno vodenje. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download/Blazic/DigitalnoVodenjeUcbenik.pdf>. Ljubljana: Založba FE in FRI.

BORER, John, 1991: Microprocessors in process control. London, New York: Elsevier Applied Science.

BRONŠTEJN, I. Nikolaevič idr., 2009: Matematični priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

BUDIN, Jožko, ČADEŽ, Andrej idr., 1996: Uporaba vesoljskih tehnologij. Radovljica: Didakta.

CAMACHO, Eduardo Fernandez, BORDONS-ALBA, Carlos, 1995: Model predictive control in the process industry. London: Springer.

Case studies in control: putting theory to work (ur. Stanko Strmčnik, Đani Juričić), 2013. London: Springer.

CELLIER, François E., KOFMAN, Ernesto, 2006: Continuous system simulation. New York: Springer.

Celostni pristop k računalniškemu vodenju procesov (ur. Stanko Strmčnik, Raymond Hanus idr.), 1998. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

CHESMOND, Colin J., 1986: Control system technology. London: Edward Arnold.

Complex variable methods for linear multivariable feedback systems (ur. Alistar G. J. MacFarlane), 1980. London: Taylor & Francis.

Consise encyclopedia of modelling & simulation (ur. Derek P. Atherton, Pierre Borne), 1992. Oxford: Pergamon Press.

Control system design by pole-zero assignment: based on papers presented at a working party at Cambridge University, September, 1974 (ur. Frank Fallside), 1977. London, New York, San Francisco: Academic Press.

CROWDER, Richard M., 1995: Electric drives and their controls. Oxford: Clarendon Press.

ČUČEJ, Žarko, PLANINŠIČ, Peter, 2000: Teorija signalov: uvod. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

DE SILVA, Clarence W., 2007: Sensors and actuators: control systems instrumentation. Boca Raton, London, New York: CRC Press.

DOLINAR, Drago, ŠTUMBERGER, Gorazd, 2006: Modeliranje in vodenje elektromehanskih sistemov. Maribor: Založniška dejavnost FERI.

DOLINAR, Drago, 2009: Dinamika linearnih sistemov in regulacije. Maribor: Založniška dejavnost FERI.

ĐONLAGIĆ, Dali, ĐONLAGIĆ, Denis, 1995: Merjenja temperatur in tlakov. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

ĐONLAGIĆ, Dali, TOVORNIK, Boris, 1997: Krmilni ventili. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

ĐONLAGIĆ, Dali, ĐONLAGIĆ, Denis, 1998: Merjenja pretokov fluidov. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

FRADEN, Jacob, 1997: Handbook of modern sensors: physics, designs, and applications. Woodbury, New York: American Institute of Physics.

GASPARYAN, Oleg N., 2008: Linear and nonlinear multivariable feedback control: a classical approach. Chichester: J. Wiley & Sons.

HAUPTMANN, Peter, 1993: Sensors: principles and applications München: Carl Hanser; Englewood Cliffs (N. J.): Prentice Hall.

HUGHES, Thomas A., 1988: Measurement and control basics. Research Triangle Park (North Carolina): ISA ‒ The Instrumentation, Systems and Automation Society.

IGNATOWITZ, Eckhard, 1994: Kemijska tehnika. Ljubljana: Jutro.

ISERMANN, Rolf, LACHMANN, Karl-Heinz, MATKO, Drago, 1992: Adaptive control systems. New York: Prentice Hall.

JOHNSON, Curtis D., 1997: Process control instrumentation technology. Upper Saddle River: Prentice-Hall International.

KARBA, Rihard, 1994: Gradniki sistemov vodenja. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

KARBA, Rihard, 1999: Modeliranje procesov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

KARBA, Rihard, ATANASIJEVIĆ-KUNC, Maja, 2010: Multivariabilni sistemi. Ljubljana: Založba FE in FRI.

KARER, Gorazd, ŠKRJANC, Igor, 2013: Predictive approaches to control of complex systems. Heidelberg: Springer.

KHALIL, Hassan K., 2002: Nonlinear systems. Upper Saddle River: Prentice Hall.

KISSELL, Thomas E., 2000: Industrial electronics: applications for programmable controllers, instrumentation and process control, and electrical machines and motor controls. Upper Saddle River (New Jersey): Prentice Hall.

KLANČAR, Gregor, 2013: Avtonomni mobilni sistemi. Delovna verzija učbenika. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download//klancar/AMS_knjiga_v2.pdf>.

KOCIJAN, Juš, 1995: Robustno multivariabilno vodenje: pogled na teorijo in prakso. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

KOCIJAN, Juš, 1998: Praktikum identifikacij dinamičnih sistemov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

KOCIJAN, Juš, 2007: Modeliranje dinamičnih sistemov z umetnimi nevronskimi mrežami in sorodnimi metodami. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici.

KONONENKO, Igor, 1997: Strojno učenje. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko.

LJUNG, Lennart, 1999: System identification: theory for the user. Upper Saddle River: Prentice Hall PTR.

MACIEJOWSKI, Jan Marian, 1989: Multivariable feedback design. Wokingham: Addison-Wesley Publishing Company.

MACIEJOWSKI, Jan Marian, 2002: Predictive control: with constraints. Harlow: Prentice Hall.

MATKO, Drago, 1991: Diskretni regulacijski sistemi. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

MATKO, Drago, 1995: Računalniško vodenje procesov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

MATKO, Drago, 1998: Identifikacije. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

MATKO, Drago, BRATKOVIČ, Franc, 1993: Računalniško inženirstvo v vodenju sistemov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

MATKO, Drago, STRMČNIK, Stanko, ZUPANČIČ, Borut, MUŠIČ, Gašper, 1995: Računalniško vodenje procesov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

MATKO, Drago, ZUPANČIČ, Borut, KARBA, Rihard, 1992: Simulation and modelling of continuous systems: a case study approach. New York: Prentice Hall.

Measurment and instrumentation for control (ur. Maurice G. Mylroi, George Calvert), 1984. London: P. Peregrinus.

MIHELJ, Matjaž, BAJD, Tadej, MUNIH, Marko, 2011: Vodenje robotov. Ljubljana: Založba FE in FRI.

MORRIS, Alan S., 1988: Principles of measurement and instrumentation. New York: Prentice Hall.

MUŠIČ, Gašper, 2014: Avtomatika. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download/Music/AVTOMATIKA.pdf>. Ljubljana: Založba FE in FRI.

PATEL, Rajnikart V., MUNRO, Neil, 1982: Multivariable system theory and design. Oxford: Pergamon Press.

PETROVČIČ, Janko, KOCIJAN, Juš, 2002: Praktični vidiki uporabe gradnikov v sistemih vodenja. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

ROSENBROCK, Howard Harry, 1970: State space and multivariable theory. London: Nelson.

ROSENBROCK, Howard Harry, 1974: Computer-aided control system design. London: Accademic press.

SELLERS, Jerry Jon, ASTORE, William J. idr., 2005: Understanding space: an introduction to astronautics. New York: McGraw-Hill Companies.

SKOGESTAD, Sigurd, POSTLETHWAITE, Ian, 2005: Multivariable feedback control: analysis and design. Chichester: J. Wiley.

SLOTINE, Jean-Jacques E., LI, Weiping, 1991: Applied nonlinear control. Englewood Cliffs: Prentice Hall.

SOLOMAN, Sabrie, 1998: Sensors handbook. New York: McGraw-Hill.

SVEČKO, Rajko, 2005a: Diskretni regulacijski sistemi. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

SVEČKO, Rajko, 2005b: Teorija sistemov. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

ŠAFARIČ, Riko, ROJKO, Andrejka, 2007: Inteligentne regulacijske tehnike v mehatroniki. Maribor: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

ŠEGA, Peter, 1991: Regulacija in sistemi. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo.

ŠEGA, Peter, 1997: Osnove sistemov in vodenja. Del 1, Osnove sistemov. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

The control handbook (ur. William S. Levine), 1995. Boca Raton: CRC Press; Piscataway: IEEE Press.

WANG, Qing-Guo, 2003: Decoupling Control. Berlin: Springer.

WANG, Qing-Guo, YE, Zhen idr., 2008: PID control for multivariable processes. Berlin, Heidelberg: Springer. <http://dx.doi.org/10.1007/978-3-540-78482-1>.

ZUPANČIČ, Borut, 1992: Zvezni regulacijski sistemi. Del 1. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download//Zupancic/ZRS1.pdf>.

ZUPANČIČ, Borut, 1993: Zvezni regulacijski sistemi. Del 2. Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download//Zupancic/ZRS2.pdf>.

ZUPANČIČ, Borut, 2010: Simulacija dinamičnih sistemov. Ljubljana: Založba FE in FRI. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download//Zupancic/SIM.pdf>.

ZUPANČIČ, Borut, 2011: Modeliranje in obdelava signalov. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download/Zupancic/MOS/MOS.pdf>.

ZUPANČIČ, Borut, 2013: Vodenje sistemov. <http://msc.fe.uni-lj.si/Download/Zupancic/vs/VS.pdf>.

 

Terminološki viri

Comprehensive Dictionary of Instrumentation and Control: Reference Guide for Instrumentation and Control (ur. W. H. Cubberly), 1988. Research Triangle Park: Intrumentation Society of America.

Islovar: Terminološki slovar informatike (ur. Katarina Puc), <http://www.islovar.org>. Slovensko društvo Informatika.

Mednarodni slovar osnovnih in splošnih izrazov s področja meroslovja = International vocabulary of basic and general terms in metrology = Vocabulaire international des termes fondamentaux et généraux de métrologie = Internationales Wörterbuch der Metrologie (ur. Marjana Hönigsfeld Adamič), 1999. Ljubljana: Urad RS za standardizacijo in meroslovje.

Multilingual Glossary of Automatic Control Technology: English, French, German, Italian, Spanish, Japanese (ur. D. T. Broadbent, M. Masubuchi), 1981. International Federation of Automatic Control.

Računalniški slovarček (ur. Matjaž Gams), 2010. <http://dis-slovarcek.ijs.si>. Ljubljana: Inštitut Jožef Stefan, Oddelek za inteligentne sisteme.

Slovar Laboratorija za telekomunikacije pri Fakulteti za elektrotehniko Ljubljana. <http://slovar.ltfe.org>.

Statistični terminološki slovar (Blaženka Košmelj, Franc Arh idr.), 2001. Ljubljana: Statistično društvo Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije.

ŽAGAR KARER, Mojca, 2011: Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elektrotehniške terminologije. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, ZRC SAZU.