S procesiranjem naravnega jezika skušajo jezikovni tehnologi iz besedil pridobiti čim več podatkov, ki bi omogočili bolj izpopolnjeno digitalno pomoč pri razvoju najrazličnejših jezikovnih orodij, npr. strojnih prevajalnikov, pomenskih označevalnikov, skladenjskih drevesnic. Prav želja po izboljšanju pa jezikovne tehnologe vodi, da z rudarjenjem v besedilih zajamejo čim več podatkov. Pri tekstovnem rudarjenju v zadnjem času kot posebno vrsto izpostavljajo tudi rudarjenje mnenj, pri katerem skušajo zajeti čim več mnenj, čustev in razpoloženj, ki so zajeta v besedilih – gl. npr. diplomsko delo M. Volčanšek, Leksikalna analiza razpoloženja za slovenska besedila (2015). Avtorica na str. 2 piše, da sta analiza razpoloženja in rudarjenje mnenja sinonima za angleški termin sentiment analysis.

Analizo razpoloženja kot ustreznik za sentiment analysis najdemo tudi v disertaciji M. Verlič Hibridni pristop za zaznavo elementov subjektivnosti v besedilnih tokovih (2009, npr. na str. iv, vii, 8, 50), v besedilu je uporabljena tudi zveza analiza mnenja ali naklonjenosti, ki je uporabljena kot sopomenka analize razpoloženja. V veljavnem Akcijskem načrtu za jezikovno opremljenost se prav tako pojavi zveza analiza razpoloženja: »Korpusi, označeni za potrebe strojne analize razpoloženja (sentiment analysis) in luščenja mnenj« (str. 45).

Na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika 2016 pa je bila v enem od prispevkov predstavljena tudi analiza mnenja, pri kateri so uporabili leksikon sentimenta (Kadunc, Robnik Šikonja, Analiza mnenj s pomočjo strojnega učenja in slovenskega leksikona sentimenta, 2016), kjer je opozorjeno, da je analiza sentimenta ožji pojem od analize mnenj (ang. opinion mining). Analiza sentimenta se pojavi tudi v predstavitvi projekta Janes, kjer jezikoslovno analizirajo nestandardno slovenščino.    

Z rudarjenjem mnenj kot postopkom lahko jezikovni tehnologi strojno pridobivajo podatke o piščevem odnosu do ubesedenega. Prve pojavitve v slovenščini kažejo na to, da so avtorji premislili o ustrezniku v slovenščini in uporabili termin analiza razpoloženja, avtorji, ki so o tem pisali nekaj let pozneje, pa so izbrali analizo sentimenta. Pri uspešnem sporazumevanju v terminologiji je zato zelo pomemben terminološki dogovor in nedvoumnost ubesedenega. Ker ima sentiment v angleščini precej več pomenov, eden od njih pa ustreza našemu razpoloženju, menimo, da je primerneje za angleški termin sentiment analysis uporabljati analiza razpoloženja, pri rudarjenju podatkov ali rudarjenju mnenj pa gre po našem mnenju za drug pojem, torej način pridobivanja podatkov. Analiza mnenj je od vseh uporabljenih terminov najmanj primeren, saj zaradi svoje razširjenosti v splošnem jeziku ne vzbudi prave in takojšnje povezave s procesiranjem naravnega jezika. Svetujemo vam torej, da za angleški termin sentiment analysis uporabljate termin analiza razpoloženja.