Skip to main content
PoliHIPE material

Opis terminološkega problema:

Pri lektoriranju se je pojavila težava, kako zapisovati poimenovanja materialov v kemiji, ki so sestavljena iz kratice in predpone in samostalniškega jedra, konkretno poliHIPE material. Zanima me, ali je ustrezno, da je predpona zapisana z malimi črkami, nato pa kratica z velikimi. HIPE je angleška kratica (High Internal Phase Emulsion). Zanima me, če bi bil ustrezen zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE, ali morda zapis z vezajem, torej poliHIPE-material.

PoliHIPE nastopa tudi samostojno in se sklanja, pri čemer se zadnja črka ne bere, zato je beseda v strokovnem besedilu, ki ga lektoriram, sklanjana tako: poliHIPE-a. Je to v redu? Ali ne bi bilo bolje sklanjati brez vezaja, torej poliHIPA, glede na to, da zadnji -e deluje kot končnica?

Zanima me tudi zapis termina poli(PEGMA) material. Tudi PEGMA je angleška kratica (Poly(ethylene glycol) methacrylate).

Vprašanje poslano: 22. 8. 2016

Mnenje Oddelka za terminologijo:

Za slovenski jezikovni sistem je to nesistemska tvorjenka, saj tvorjenke, ki so sestavljenje iz kratice in nekratične predpone v splošnem jeziku niso običajne. Zato v Slovenskem pravopisu tudi ni konkretne rešitve za zapis terminov tipa poliHIPE material. Kljub temu imamo v terminologiji pogosto opravka z nesistemskimi tvorjenkami – nekatere so posledica ožje terminološke norme (v kemiji npr. obstajajo posebni dogovori glede zapisovanja spojin), še več pa jih pride v slovenščino s prevzemanjem iz angleščine, ko se z izrazom prenese tudi struktura, ki v slovenščini pogosto deluje nenavadno.

Zapis z desnim prilastkom, torej material poliHIPE, bi bil jezikovnosistemsko ustrezen, a očitno v stroki ni bil sprejet. Na spletu nismo nišli niti enega zadetka za ta zapis, zato pa jih je kar nekaj za zapis narazen, torej poliHIPE material (npr. magistrsko delo Tjaše Savić Polimerizacija tiolnih, vinilnih in glikolnih estrov, (2015, npr. str. 6). Tu se odpira vprašanje, če ne bi bil morda ustreznejši zapis z vezajem – v duhu § 496 iz Slovenskega pravopisa, ki piše, da se zloženka piše z vezajem, če je prva sestavina črka, kratična zveza ali števka, tip C-vitamin ali PTT-služba. Glede na to, da imamo v našem primeru opravka ne le s kratico, ampak s tvorjenko iz kratice in nekratične predpone, bi zapis lahko utemeljili tudi s § 499 iz Slovenskega pravopisa, torej kot zloženko iz zveze pridevnika, ki se ne sklanja z glasovnimi končnicami, + samostalnika, tip bruto teža. Predlagamo torej zapis narazen (poliHIPE material), ki je v strokovnih besedilih tudi najbolj pogost.

Kadar poliHIPE nastopa samostojno, ga seveda lahko tudi sklanjamo. Če poliHIPE beremo kot slovensko besedo, se izgovori tudi zadnja črka, sklanjanje z vezajem (poliHIPE-a) pa ni ustrezno. Glede na § 122 iz Pravopisa, ki določa, da končnice kratičnih imen pišemo z veliko, kadar se kot sklonilo uporablja zadnji samoglasnik kratičnega imena, bi bilo ustrezno sklanjanje tako, kot predlagate, torej poliHIPA. Vendar pa je v tem primeru spreminjanje kratice za strokovnjake morda lahko moteče (zaradi česar se verjetno tudi pojavlja sicer neustrezen zapis z vezajem in končnico). Zato predlagamo, da se termin v strokovnih besedilih zapisuje kar v polni obliki, torej poliHIPE material.

Vse zapisano velja tudi za termin poliPEGMA material. Omenimo le to, da oklepaji pri tem terminu (poli(PEGMA) material) v strokovnih in znanstvenih besedilih niso potrebni, saj so vsi (sicer redki) zapisi termina v nam dostopnih strokovnih besedilih brez oklepajev.

Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer