Lokalno pridelana/predelana hrana oz. različica lokalna hrana je termin, ki po eni od definicij (npr. Ptujski zadružnik) označuje 'svežo hrano, pridelano v lokalnem okolju, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas'. Agronomski strokovnjaki so kot možno merilo oddaljenosti izbrali območje 60 kilometrov, ob tem pa omenjajo tudi t. i. kratke verige med njivo in krožnikom, kar pomeni, da je hrana pridelana, predelana in distribuirana na lokalnih trgih. V Zakonu o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 45/2008) je kot lokalni trg opredeljeno celotno območje Republike Slovenije.

Rabo lokalne hrane načrtno spodbuja tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje s posebnimi promocijami, ki so opisane na njihovi spletni strani.

Lokalna hrana je tako bolj dozorela, saj je zaradi krajših prevozov oz. kratke poti lažje zagotovljena svežost, višja hranilna vrednost ter s tem kakovost živil.

Domača hrana po drugi strani v splošnem jeziku označuje hrano, ki jo (ponavadi) pripravljamo doma, terminologizirala pa se je v besedni zvezi domače jedi, kar je v kulinariki zbirni izraz za najbolj razširjene slovenske tradicionalne jedi, kar lahko potrdi tudi posebna monografija Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Kuhajmo domače (2010).

Ekološka pridelava (prim. ekološko kmetijstvo) pa je le ena od možnosti pridelave lokalne hrane, saj je vrst pridelave več, med najpogostejšimi sta prav ekološka in integrirana pridelava, ki sta namenjeni pridelavi hrane za trg. Ekološko pridelano hrano lahko v Slovenijo uvozimo tudi iz bolj oddaljenih držav, vendar ta hrana ni lokalna.

Zaradi nedvoumnosti odsvetujemo zamenjevanje besedne zveze lokalna hrana z domačo hrano, saj je termin uveljavljen, vsebinsko podobne zveze pa so v stroki dobile nekoliko drugačen pomen.