Opis terminološkega problema:
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background, language background, social background, family background in cultural background.
V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje. Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč.
Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Vprašanje poslano: 2. 12. 2014
Mnenje Oddelka za terminologijo:Različni dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje in ga s tem določajo, imajo v angleščini skupno sestavino background, ki ji potem dodajo ustrezne pridevnike (migrant, language, social, family, cultural). Strokovna besedila na spletu potrjujejo rabo vseh naštetih tipov ozadij tudi v slovenščini: migrantsko ozadje, jezikovno ozadje, socialno ozadje, družinsko ozadje in kulturno ozadje.
Beseda ozadje ima v SSKJ več pomenov, terminologiziral pa se je očitno 3. pomen 'okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa'. Za terminologijo bi lahko bila potencialno vprašljiva negativna konotacija, ki izhaja iz pomenske sestavine prikritosti (v zvezah tipa ozadje dogajanja, politično ozadje), vendar glede na pogostost teh terminov te konotacije v terminologiji nima. V reviji Sodobna pedagogika je v članku M. A. Vižintin Pouk maternega jezika in kulture pri učencih priseljencih: temelj za medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli (Sodobna pedagogika, 61/1, 2010, str. 104–120) navedena definicija osebe z migrantskim ozadjem – gre za osebo, ki ima sama izkušnjo selitve iz ene države v drugo. Termini s sestavino ozadje so sicer s terminološkega vidika povsem primerni in po našem mnenju niso problematični. Če jih uporablja večina strokovnjakov, ni razloga, da jih ne bi uporabili tudi v publikaciji o predšolski vzgoji.
Kljub temu pa je treba omeniti tudi relativno razširjene termine s sestavino poreklo, ki jo prav tako lahko določajo pridevniki migrantsko, jezikovno, socialno, družinsko in kulturno. Beseda poreklo je v splošnem jeziku pomensko bolj vezana na izvor (prim. 1. pomen v SSKJ 'značilnost glede na prvotno pripadnost; izvor'), torej so izpostavljene druge pomenske sestavine kot pri ozadju. Tudi raba terminov s sestavino poreklo ni neustrezna, res pa je, da terminologija v splošnem teži k poenotenju rabe, zato predlagamo, da vsaj znotraj enega besedila dosledno uporabljate iste termine. Odsvetujemo tudi opisno prevajanje terminov, ker lahko vnaša zmedo in posledično oteži razumevanje besedila.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer