Opis terminološkega problema:
V družboslovnih vedah se v angleščini pogosto uporablja termin agens, ki ga pozna tudi SSKJ2. Agens opisuje sposobnost delovanja političnega akterja. Poleg tega pa se v angleščini uporablja tudi pridevnik agentic, za katerega se zdi, da v slovenščini nima ustreznika. Zato me zanima, kako v slovenščini poimenovati angleški termin agentic subject, ki označuje subjekt, ki mu je pripisana sposobnost delovanja. Pišem namreč znanstveni prispevek o proučevanju človekovih pravic v okviru mednarodnih odnosov, in sicer s perspektive poststrukturalistične kritične sociološke teorije človekovih pravic in kritičnih študij mladine. Tema prispevka je izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem skozi mednarodni diskurz. V tem kontekstu se tradicionalno govori o mednarodnih akterjih (ang. actors), o sposobnosti njihovega delovanja pa kot o akternosti (ang. actorness) ali akterski sposobnosti. V zadnjem desetletju je pojem mednarodnega akterja v mednarodnih odnosih postal predmet obsežne kritike zaradi državocentričnosti. Raziskovalci izpostavljajo tudi, da izključuje marginalizirane kolektivne akterje. Zato se v prispevku namensko želim izogniti uporabi poimenovanja akter, namesto tega bi uporabila slovensko poimenovanje za angleški termin agentic subject. Prosim torej za mnenje, kaj bi bilo najprimerneje: pojem poimenovati agentični subjekt, za agentic poiskati kak drug slovenski ustreznik ali uporabiti opisno poimenovanje subjekt z agensom.
Vprašanje poslano: 2. 10. 2023
Mnenje Oddelka za terminologijo:Iz vprašanja je razvidno, da bi radi v svojem prispevku pojem, ki ga na področju mednarodnega prava označuje akter, nadomestili s pojmom, ki ga v angleščini poimenuje agentic subject. Razlog je v vsebini pojma, ki ga označuje akter, saj je v kontekstu, v katerem ga uporabljate – izgradnja reprezentacije mladine kot subjekta s političnim delovanjem – manj primerna. Ustreznejši se vam zdi pojem, za katerega v slovenščini še ni ustaljenega termina, v angleščini pa se uporablja termin agentic subject.
Jedrna sestavina termina ni problematična, saj je subjekt v slovenščini ustaljen termin na več področjih, v filozofiji npr. označuje 'nosil[ca] določenih lastnosti, stanj in dejanj' (SSKJ2). Poiskati pa je treba pridevnik, ki bo vsebino pojma določal čim natančneje, saj je v tem primeru verjetnost, da se bo termin v rabi ustalil, večja. Rabo opisnega poimenovanja subjekt z agensom vam odsvetujemo, saj ni v skladu s terminološkim načelom gospodarnosti, po katerem imajo krajši termini prednost pred daljšimi, kar zagotavlja njihovo nespremenljivost in posledično višjo stopnjo sporočilne učinkovitosti.
Prav tako ni nobenega dvoma o poimenovanju agens, ki je vključen v več slovenskih slovarjev. V SSKJ2 je razložen kot 'kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo'; v Velikem slovarju tujk (Cankarjeva založba, 2002) kot 'snov, sila ali princip, ki lahko povzroči ali pospeši kako dogajanje'; v Slovarju družboslovne informatike pa je termin agens razvoja, ki je definiran kot 'gibalo, ki motivira človeka, da spreminja svoje vedenje in vrednote'. Najprimerneje bi bilo torej tvoriti pridevnik iz samostalnika agens. V vprašanju omenjate pridevnik agentični, ki bi ga odsvetovali, ker ni tvorjen jezikovnosistemsko, ampak je nastal s posnemanjem angleškega pridevnika agentic. Ustreznejša tvorjenka bi bil pridevnik agensen (v pomenu: ki je povezan z agensom). Ker pa iščemo pridevnik, ki bo sestavina termina, je namesto lastnostnega pridevnika agensen treba uporabiti vrstni pridevnik agensni.
Če sklenemo: za pojem, ki ga v angleščini označuje termin agentic subject, vam predlagamo slovenski termin agensni subjekt.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer