Opis terminološkega problema:
V prehranski industriji ima kar nekaj izdelkov okus barbecue, ki označuje okus po jedi, pečeni na žaru. Zveza okus barbecue se mi ne zdi ustrezna, ker marsikdo ne ve, kaj barbecue pomeni. Prav tako se mi ne zdi ustrezna zveza okus po žaru, saj napeljuje, da gre za okus naprave, na kateri se pečejo jedi. Tudi zveze okus jedi na žaru/z žara in okus z žara se mi ne zdijo ustrezne, saj se lahko na žaru pripravljajo zelo raznovrstne jedi, od bučk do mesa. Če pa imamo npr. čips z okusom barbecue, ne spada ne med prve (bučke) ne med drugo (meso). Kateri termin predlagate za oznako tega okusa?
Vprašanje poslano: 18. 7. 2022
Mnenje Oddelka za terminologijo:Strinjamo se z vami, da zveza okus barbecue ni najustreznejša poimenovalna rešitev, ker gre za citatno obliko, ki jo načeloma skušamo nadomestiti z domačim terminom. To je v skladu z jezikovnokulturnim načelom, po katerem imajo domači termini prednost pred prevzetimi.
Potencialno bi lahko bila ustrezna poimenovalna rešitev za obravnavani okus levoprilastkovna zveza žarni okus, a je težava v tem, da bi lahko bila zavajajoča, saj je pridevnik žaren1 v SSKJ2 razložen kot 1. 'žareč, močno sveteč' in 2. 'žareč, bleščeč' ter žaren2 kot 'nanašajoč se na žaro'. Da omenjena levoprilastkovna zveza v tem primeru ni dobra rešitev, potrjuje tudi dejstvo, da so ostali pojmi, povezani z žarom, poimenovani z desnoprilastkovnimi zvezami in ne levoprilastkovnimi, npr. oglje za žar, meso za žar, sezona žara.
V vprašanju omenjate tudi zvezi okus jedi na žaru in okus jedi z žara, za kateri ugotavljate, da nista ustrezni, ker namigujeta na okus po mesu ali zelenjavi, ki se pripravlja na žaru, medtem ko se ta okus lahko pripisuje tudi drugi hrani, npr. čipsu. Po našem mnenju zvezi glede na pojem nista toliko problematični, ker je pri poimenovanju predvsem vprašanje vidika, ki je v ospredju. Pri obravnavanem okusu po našem mnenju to ni nujno okus mesa ali zelenjave, temveč se lahko izpostavi tudi specifičen okus zaradi dima in karamelizacije, ki poteka pri peki na žaru. Pri teh dveh zvezah vidimo večjo težavo v tem, da sta dolgi, zaradi česar imata po našem mnenju malo možnosti, da bi se ustalili v rabi. Tovrstna opisna poimenovanja so torej v nasprotju s terminološkim načelom gospodarnosti, po katerem imajo krajši termini prednost pred daljšimi. V tem oziru je boljša krajša zveza okus z žara, ki jo omenjate. Z vidika natančnosti označitve pojma pa je še natančnejša zveza okus po žaru, za katero sicer navajate, da je neustrezna, ker namiguje na pripravo in ne na hrano. Po našem mnenju zveza ni neustrezna, saj se pri samostalniku žar, ki je v SSKJ2 v 3. pomenu razložen kot 'priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico', nakazuje pomenski prenos. Gradivo na spletu namreč kaže, da samostalnik žar ne označuje več zgolj priprave, na kateri se jed pripravlja, temveč lahko tudi samo jed, ki je pripravljena na tej pripravi, npr. okusen žar (prim. članek Vas lahko zaradi žara na balkonu doleti kazen? na spletni strani Siol.net (28. 7. 2019)). Če pa upoštevamo še terminološko načelo gospodarnosti, je še ustreznejša zveza okus žara, ki prav tako dovolj natančno označuje obravnavani pojem, je jezikovnosistemsko ustrezna in se tudi že pojavlja v besedilih na spletu (prim. spletna stran Kralj žara).
Če povzamemo, vam torej namesto zveze okus barbecue svetujemo domači ustreznik okus žara, v primeru čipsa z okusom barbecue pa zvezo čips z okusom žara.
Avtorji: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar, Mojca Žagar Karer