Pojem, ki ga označuje angleški termin super spreader, ni nov, je pa ponovno aktualiziran zaradi koronavirusne bolezni 19, ki je potrdila Paretovo načelo ali t. i. pravilo 20/80. To pravilo v kontekstu epidemiologije določa, da je okrog 20 odstotkov okuženih posameznikov odgovornih za 80 odstotkov vseh prenesenih okužb. Poleg omenjenih dveh poimenovanj – supertrosilec in superprenašalec – smo v terminološki bazi IATE za super spreader našli še ustreznik super raznašalec. Naj izpostavimo, da je ustrezen zapis skupaj, saj se po pravilih Slovenskega pravopisa 2001 (člen 505) sestavljenke, npr. superčlovek, pišejo skupaj.

Nobeno od teh treh poimenovanj v rabi ni zares ustaljeno, zato o najprimernejšem terminu ne moremo sklepati na podlagi terminološkega načela ustaljenosti, ki določa, da je v primeru, ko za isti pojem obstaja več terminov, prednostni tisti, ki je v rabi najpogostejši. Samo ustaljen termin namreč omogoča nedvoumno strokovno komunikacijo.

V SSKJ2 smo preverili razlike med trosilcem in prenašalcem. Trosilec je 'kdor kaj trosi', prenašalec pa 'kdor kaj prenaša'. Analiza gradiva je potrdila, da se virus pogosteje povezuje s prenašati kot trositi. V okviru glagolske iztočnice prenašati sta med zgledi v 3. pomenu ('imeti kaj na sebi, v sebi in povzročati, da to lahko dobi (še) kdo drug') navedeni tudi zvezi prenašati bolezen in povzročitelja te bolezni prenaša mrčes. Tudi korpus pisne standardne slovenščine GigaFida 2.0 potrjuje ustaljenost zvez prenašati virus, prenos virusa in prenašalec virusa, prav tako to potrjuje npr. opis termina virus rumene mrzlice v Mikrobiološkem slovarju.

Ker velja, da je terminologija najbolj učinkovita, kadar je tvorjena sistemsko – kar pomeni, da naj se pri tvorjenju novih terminov upoštevajo že ustaljene poimenovalne rešitve povezanih pojmov –, vam predlagamo, da za angleški termin super spreader uporabljate slovenski termin superprenašalec.