Mitja Trojar, Simon Atelšek, Antonija Holcman, Ajda Kermauner Kavčič

Andreja Čanžek Majhenič, Peter Dovč, Antonija Holcman, Stane Kavčič, Ajda Kermauner Kavčič, Tanja Kunej, Špela Malovrh, Jože Osterc, Tatjana Pirman, Jurij Pohar (do 2020), Klemen Potočnik, Nataša Siard, Mojca Simčič, Dušan Terčič, Silvester Žgur, Simon Atelšek, Mitja Trojar

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike

© 2026, avtorji in ZRC SAZU

Glavni uredniki Mitja Trojar, Simon Atelšek, Antonija Holcman, Ajda Kermauner Kavčič

Avtorji Andreja Čanžek Majhenič, Peter Dovč, Antonija Holcman, Stane Kavčič, Ajda Kermauner Kavčič, Tanja Kunej, Špela Malovrh, Jože Osterc, Tatjana Pirman, Jurij Pohar (do 2020), Klemen Potočnik, Nataša Siard, Mojca Simčič, Dušan Terčič, Silvester Žgur, Simon Atelšek, Mitja Trojar

Recenzenti Drago Babnik, Bojana Bogovič Matijašić, Martin Dobeic, Damjan Glavač, Vlasta Jenčič, Dušanka Jordan, Marija Klopčič, Dragomir Kompan, Marjan Kosec, Milena Kovač, Peter Kozmus, Martina Perše, Anica Rojec, Dejan Škorjanc, Miroslav Štruklec, Andrej Udovč, Jože Verbič, Olga Zorman Rojs

Terminografski pregled Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman, Mojca Žagar Karer 

Urejanje literature in virov Mitja Trojar

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelja zrc sazu, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

Zanj Marina Pintar

Založnik Založba ZRC

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2026

Izid slovarja je podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Slovar je nastal v okviru raziskovalnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ter v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Slovar je nastal z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons

CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna:

https://doi.org/10.3986/9789610511076 (pdf)

https://doi.org/10.3986/9789610511106 (html)

Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

xxx

Iz recenzij

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike je dobrodošel priročnik, ki bo rejcem, raziskovalcem in študentom v pomoč pri branju, razumevanju in pisanju strokovnih in znanstvenih besedil s tega področja kmetijstva. V delo so vključeni termini vseh najpomembnejših živinorejskih panog v Sloveniji, poleg tega pa še nekaj osnovnih terminov s povezanih področij, kot sta genetika in veterina. Delo torej ni pomembno le za živinorejce, temveč bo uporabno tudi za strokovnjake z drugih povezanih področij, s katerimi pogosto sodelujemo. Živinoreja je namreč izrazito interdisciplinarno področje, na katerem se prepletajo in povezujejo znanja različnih strok. Zlasti v kontekstu skrbi za dobrobit živali in vse bolj očitnih podnebnih sprememb, ki vplivajo tudi na živinorejo, je tovrstno sodelovanje in povezovanje nujno. Le z razvojem stroke in povezovanjem se bomo namreč lahko učinkovito soočili s prihodnjimi izzivi, za kar pa je pomembna tudi popisana in urejena terminologija. Terminološki slovar živinoreje in zootehnike bo s sistematičnim pristopom k izboru in definiranju terminov prispeval k poenotenju terminologije na tem področju, kar je ključno za jasno strokovno komunikacijo, ki je pomembna na vseh ravneh, od vsakodnevne komunikacije med rejci do izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela. Dodatna vrednost dela je v tem, da vsebuje tudi angleške ustreznike, kar bo v pomoč pri strokovni komunikaciji v mednarodnem prostoru. Slednje je pomembno zlasti zato, ker je slovenska živinoreja kot pomemben dejavnik pri zagotavljanju prehranske varnosti, ohranjanju podeželja in kulturne krajine vse bolj vpeta v mednarodne tokove. Po mojem mnenju bo slovar dragocen pripomoček za vse, ki so tako ali drugače povezani z živinorejo in kmetijstvom.

znan. svet. dr. Drago Babnik, upokojeni raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije

•

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike je namenjen različnim uporabnikom. Zajema izredno široko področje izrazov v živinoreji, ki so natančno opisani in pojasnjeni. V slovenskem jeziku smo do sedaj na enem mestu težko našli razložene besede in pojme, vezane na živinorejo. V pričujočem delu, ki obsega 292 strani, pa najdemo definirane termine, ki se nanašajo na pojme od ravni celice, celičnih organelov, hormonov in njihovega delovanja, različnih žlez, metabolizma, razvoja v prenatalnem in postnatalnem obdobju življenja, genetike, vse do klavne kakovosti in kakovosti mesa. Spomnim se, da je davnega leta 1999 prof. dr. Franc Ločniškar z Oddelka za zootehniko na BF UL objavil Katalog znanj: splošna živinoreja, biološke osnove, genetika, ki je vseboval opise pojmov, angleške ter nemške ustreznike in je obsegal okoli 250 strani. To je bilo takrat moje prvo srečanje s tovrstnim slovenskim slovarjem, pri čemer se nisem niti zavedal, koliko truda in časa potrebuje človek, da termine zbere in smiselno uredi. Takrat je bila uporaba interneta, različnih brskalnikov in podatkovnih baz zelo omejena, še v razvoju. Veljala je predvsem tiskana različica. Danes pa Terminološki slovar živinoreje in zootehnike podarjamo v rabo človeškemu umu in ponujamo v potencialno uporabo umetni inteligenci. Menim, da je bilo delo s paleto izbranih recenzentov opravljeno odlično. V Terminološkem slovarju živinoreje in zootehnike vidim tudi strateški pomen, ker ohranja slovensko strokovno izrazje s področja živinoreje, po drugi strani pa sledi njegovemu razvoju. Ker prihajam iz visokošolskega prostora, vidim njegovo veliko uporabnost za študente in visokošolske učitelje v procesu izobraževanja kot tudi pri strokovnem in znanstvenoraziskovalnem delu.

prof. dr. Dejan Škorjanc, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

•

Velika pohvala avtorjem, da so v Terminološki slovar živinoreje in zootehnike vključili tudi področje reje laboratorijskih živali, ki sicer zajema tudi druge živali, uporabljene v raziskavah. Znanost o laboratorijskih živalih je relativno mlada veda, ki pokriva številna področja, posledično pa tudi številne strokovne izraze, ki pogosto opredeljujejo kompleksnejše pojme ali stanja. Avtorjem je na enostaven način uspelo definirati najpogosteje uporabljene izraze s tega področja in verjamem, da bo slednje pripomoglo tudi k poenotenju slovenske terminologije na tem področju.

znan. sod. dr. Martina Perše, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

•

Več kot 50 let po izidu Kmetijskega tehniškega slovarja za področje živinoreje je pred nami Terminološki slovar živinoreje in zootehnike. Kljub anekdotni konservativnosti kmetijstva se je v tem času na področju živinoreje veliko spremenilo. Trenutna realnost presega meje takratne najbolj futuristične znanstvene fantastike. Z razvojem živinorejske znanosti, stroke in prakse se je razvijala tudi terminologija, ki je zbrana v tem slovarju.

Nekoč je imelo kmetijstvo pri razvoju slovenskega jezika pomembnejšo vlogo kot danes. S kmetijstvom se je ukvarjala večina prebivalstva. Iz enostavne potrebe po komuniciranju se je razvilo bogato kmetijsko izrazje s prijetnim pridihom lokalnosti. V zadnjem času postaja strokovni jezik vse bolj mednaroden in dolgočasen. Slovenci večino znanstvenih del napišemo v angleščini. Skrb za strokovni jezik je prepuščena požrtvovalnim posameznikom. Premalo se zavedamo, da je strokovna terminologija ogledalo stroke. Brez ustrezne terminologije je stroka nebogljena. Terminologija ni pomembna le za jasnejše in nedvoumno sporazumevanje strokovnjakov, pomembno vlogo ima tudi pri informiranju in izobraževanju laične javnosti.

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike pomembno prispeva k razvoju in ustrezni rabi strokovne terminologije. Ob bogati zakladnici slovenskega kmetijskega izrazja definira strokovne izraze, ki so nastali v številnih z rejo živali povezanih strokah. V njem najdemo tudi izraze, za katere so avtorji menili, da jih je treba oblikovati na novo. Slovar bo prispeval k ohranitvi strokovnih izrazov, ki se jim zaradi dvomov v njihovo ustreznost raje izogibamo. Pri tem ne gre le za živinorejsko stroko – gre tudi za lepoto, pestrost in izrazno moč slovenskega jezika.

znan. svet. dr. Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije

•

Živinoreja in zootehnika sta se v zadnjih desetletjih zelo razvili in terminološki slovar je temeljni del vsake stroke. Hkrati predstav­lja tudi pomemben prispevek k ohranjanju in razvoju slovenskega strokovnega jezika, saj je v sedanjem času le-ta zelo podvržen tujim vplivom. Ena od pomembnih nalog strokovnjakov pa je, da gojijo strokovno izrazje v maternem jeziku.

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike vsebuje izrazje, ki se uporablja v živinorejski stroki in na področju zootehnike, poleg tega pa vključuje tudi nekatere izraze iz veterine. Prikazani so angleški izrazi in v določenih primerih sinonimi ter kratice.

Menim, da bo ta terminološki slovar pomembno prispeval k pripravi skript, učbenikov in drugih učnih pripomočkov kot tudi k širjenju znanstvenih spoznanj v domačem okolju.

prof. dr. Olga Zorman Rojs, upokojena profesorica Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

Uvod

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike je rezultat sodelovanja med Oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pobudo za izdelavo terminološkega slovarja je dala izr. prof. dr. Antonija Holcman in leta 2013 se je vzpostavila delovna skupina avtorjev. Skupino strokovnjakov za zootehniko, ki so sodelovali pri slovarju, so sestavljali (navedeni so po abecednem vrstnem redu): izr. prof. dr. Andreja Čanžek Majhenič, prof. dr. Peter Dovč, izr. prof. dr. Antonija Holcman, prof. dr. Stane Kavčič, viš. pred. mag. Ajda Kermauner Kavčič, prof. dr. Tanja Kunej, dr. Špela Malovrh, zasl. prof. dr. Jože Osterc, prof. dr. Tatjana Pirman, pokojni izr. prof. dr. Jurij Pohar (do 2020), izr. prof. dr. Klemen Potočnik, dr. Nataša Siard, izr.prof. dr. Mojca Simčič, doc. dr. Dušan Terčič in doc. dr. Silvester Žgur. Terminografsko vodenje projekta sta prevzela sodelavca Oddelka za terminologijo (takrat še Sekcije za terminološke slovarje) dr. Simon Atelšek in dr. Mitja Trojar.

Delo je v začetnih fazah večinoma potekalo po elektronski pošti, zlasti v fazi usklajevanja in pregledovanja slovarskih sestavkov pa je bilo veliko dela opravljenega na skupnih usklajevalnih sestankih uredniškega odbora slovarja. Od leta 2021 dalje je večina sestan­kov potekala v obliki videokonferenc. Avtorjem so pri slovarskem delu, zlasti pri razreševanju strokovnih dilem, pomagali tudi njihovi kolegi z različnih področij (navedeni so po abecednem vrstnem redu): viš. pred. mag. Marko Čepon, prof. dr. Emil Erjavec, zasl. prof. dr. Franc Habe, prof. dr. Simon Horvat, prof. dr. Luka Juvančič, Tomaž Klinar, izr. prof. dr. Andrej Lavrenčič, asist. dr. Jakob Leskovec, doc. dr. Alenka Levart, znan. sod. dr. Matjaž Mesarič, prof. dr. Janko Mrkun, dr. Nežika Petrič Popič, izr. prof. dr. Vida Rezar, prof. dr. Irena Rogelj, prof. dr. Janez Salobir, znan. svet. dr. Aleš Snoj, asist. dr. Mojca Voljč in izr. prof. dr. Jaka Žgajnar. Do leta 2021 je s skupino avtorjev sodeloval tudi prof. dr. Ivan Štuhec, ki je bil vključen v začetne faze dela,  pri pripravi prvih slovarskih sestavkov in njihovem pregledovanju. Avtorji se vsem naštetim strokovnjakom in strokovnjakinjam iskreno zahvaljujemo za pomoč in njihov doprinos k slovarju.

Nekatere slovarske definicije so dopolnjene tudi z ilustracijami in fotografijami. Ilustracije, ki so vključene v slovarsko besedilo, je pripravila akademska kiparka in grafična oblikovalka Andrejka Čufer. Barvne fotografije slovenskih avtohtonih in lokalno prilagojenih pasem, ki so zbrane na koncu slovarja, pa so prispevali: Klavdija Kancler, Boris Kete, Primož Kokovica, znan. sod. dr. Matjaž Mesarič, dr. Nežika Petrič Popič, mag. Darja Prevalnik, izr. prof. dr. Vida Rezar, izr. prof. dr. Mojca Simčič, Daniel Skaza, Jože Smolinger, znan. svet. dr. Aleš Snoj, Irena Ule, Blaž Vehovar, Karmen Zmrzlak, strok. svet. dr. Metka Žan, izr. prof. dr. Jaka Žgajnar in SimonKr, d. o. o. Vsem se najlepše zahvaljujemo, da so s svojim prispevkom grafično obogatili slovar.

Spomladi leta 2024 je bilo besedilo slovarja poslano v recenzijo. Slovarske sestavke so recenzentsko pregledali naslednji strokovnjaki in strokovnjakinje (navedeni so po abecednem vrstnem redu s pripisom pregledanega področja oz. področij): znan. svet. dr. Drago Babnik (govedoreja), znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić (mlekarstvo), prof. dr. Martin Dobeic (etologija in zaščita živali), prof. dr. Damjan Glavač (molekularna genetika), prof. dr. Vlasta Jenčič (ribogojstvo), doc. dr. Dušanka Jordan (živinorejski objekti in oprema), prof. dr. Marija Klopčič (živinorejski objekti in oprema), prof. dr. Dragomir Kompan (reja drobnice), prof. dr. Marjan Kosec (konjereja), prof. dr. Milena Kovač (kvantitativna genetika in selekcija), doc. dr. Peter Kozmus (genetika čebel), znan. sod. dr. Martina Perše (reja laboratorijskih živali), Anica Rojec (konjereja), prof. dr. Dejan Škorjanc (prašičereja, splošna živinoreja), izr. prof. dr. Miroslav Štruklec (kunčereja), prof. dr. Andrej Udovč (ekonomika v živinoreji), znan. svet. dr. Jože Verbič (prehrana živali), prof. dr. Olga Zorman Rojs (perutninarstvo). Prof. dr. Dejan Škorjanc in znan. svet. dr. Jože Verbič sta opravila tudi recenzijo celotnega besedila slovarja. Vsem recenzentom in recenzentkam smo zelo hvaležni za natančen pregled slovarskih sestavkov in podane pripombe, ki so pomembno prispevale k izboljšanju kakovosti slovarja.

Poleti 2025 so besedilo slovarja terminografsko pregledale sodelavke Oddelka za terminologijo ISJFR (navedene so po abecednem vrstnem redu): dr. Tanja Fajfar, doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Jera Oman in doc. dr. Mojca Žagar Karer. Kolegicam se za številne pripombe in predloge izboljšav najlepše zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se tudi Karmen Nemec za tehnično pomoč in pregled sinonimije, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice in zasnove preloma slovarja ter dr. Simonu Atelšku za prelom slovarja.

Kmalu po izidu slovarja v tiskani obliki je slovar objavljen tudi v elektronski obliki, ki je prosto dostopna na Terminologišču (http://isjfr.zrc-sazu.si/terminologisce). Iskanje po slovarju je omogočeno tudi prek slovarskega portala Fran (http://www.fran.si/).

Ker je terminologija nenehno razvijajoče se področje jezika, vse uporabnike slovarja prosimo, da spremembe terminološke rabe, nove termine in popravke sporočijo na elektronski naslov zivinoreja@zrc-sazu.si. Tovrstni podatki so za nas dragoceni in jih bomo upoštevali pri morebitni novi izdaji slovarja.

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike je razlagalni terminološki slovar, ki popisuje terminologijo s področja živinoreje in zootehnike. Termini so razloženi s terminološkimi definicijami. Gre za normativni terminološki slovar, ker s kazalkami priporoča rabo prednostnih terminov, s čimer poskuša poenotiti terminologijo s področja živinoreje in zootehnike.

Zootehnika in živinoreja sta – tako kot večina drugih ved – močno vpeti v mednarodno raziskovalno sfero in zelo hitro sprejemata konceptualne ter praktične novosti. Ker prenos znanja v mednarodnem prostoru danes pretežno poteka v angleškem jeziku, je bila razumljiva odločitev avtorjev, da se slovarske sestavke v Terminološkem slovarju živinoreje in zootehnike opremi tudi z angleškimi ustrezniki.

V slovarju je zajeta terminologija z naslednjih področij živinoreje in zootehnike: ekonomika v živinoreji, etologija in zaščita živali, genetika čebel, govedoreja, konjereja, kunčereja, kvantitativna genetika in selekcija, mlekarstvo, molekularna genetika, perutninarstvo, prašičereja, prehrana živali, reja drobnice, reja laboratorijskih živali, ribogojstvo, splošna živinoreja ter živinorejski objekti in oprema.

Slovar vsebuje 3911 iztočnic, ki so urejene po abecednem vrstnem redu. Vsi slovarski sestavki vsebujejo iztočnico, zaglavje z oblikoslovnimi podatki o rodilniški obliki termina in pripisom slovničnega spola. Polni slovarski sestavki pa poleg tega še definicijo, morebitne sinonime, kratice in angleške ustreznike, pri taksonomskih poimenovanjih pa tudi latinske ustreznike. V slovarju je navedenih 3593 angleških in 55 latinskih ustreznikov.

V slovar je vključena sodobna terminologija s področja živinoreje in zootehnike, zato termini, ki so se uporabljali v starejših obdobjih, niso vključeni v slovar. Slovar ne navaja ponazarjalnih zgledov in terminoloških kolokacij. Vključuje le občnoimensko gradivo brez lastnih imen, npr. imen organizacij, združenj, pravnih oseb. V slovar niso vključeni termini drugih strokovnih področij, ki se sicer uporabljajo na področju živinoreje in zootehnike, a so definirani enako kot na izvornem področju. Ker je področje živinoreje in zootehnike interdisciplinarno, slovar vsebuje tudi termine, ki segajo na druga področja, npr. diskontna stopnja s področja ekonomije, afriška prašičja kuga s področja veterine.

Pri izdelavi terminološkega slovarja je bila pregledana relevantna slovenska in tuja strokovna literatura, zlasti novejše strokovne in znanstvene monografije, strokovni in znanstveni članki, visokošolski učbeniki, zaključna dela visokošolskih programov, slovarji, enciklopedije in drugi elektronski viri. Izbor uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

Naslovniki slovarja

Slovar je namenjen visokošolskim učiteljem, raziskovalcem in študentom s področja živinoreje in zootehnike, pa tudi vsem, ki terminologijo tega področja uporabljajo pri svojem delu, npr. živinorejcem, kmetijskim svetovalcem, uradnikom, tehnologom v živilski industriji. Slovar bo koristen pripomoček tudi za strokovnjake sorodnih področij, npr. veterinarje, agronome, biologe.

Čeprav je slovar v prvi vrsti namenjen strokovnjakom, ki področje živinoreje in zootehnike dobro poznajo, bo uporaben tudi za prevajalce, lektorje, novinarje in vse ostale, ki se srečujejo s terminologijo tega področja in potrebujejo strokovno korektne in zanesljive informacije o njej.

Metodologija izdelave slovarja

Slovar je rezultat interdisciplinarnega dela strokovnjakov za različna področja. Strokovnjaki za zootehniko so za svoje ožje področje zbrali dostopna besedila v elektronski obliki. Precej besedil je bilo v ta namen skeniranih v knjižnici Oddelka za zootehniko BF. Na podlagi zbranega gradiva sta jezikoslovca terminografa izdelala osnutke področnih geslovnikov. Področni strokovnjaki so nato osnutke področnih geslovnikov pregledali tako, da so izločili netermine in dodali manjkajoče termine s svojega področja. V fazi redakcije so področni strokovnjaki termine definirali, dodali angleške in pri taksonomskih poimenovanjih tudi latinske ustreznike ter določili prednostni termin, če je bilo poimenovanj za isti pojem več. Sledilo je usklajevanje slovarskih sestavkov znotraj področij in med področji. V vseh fazah nastanka slovarja sta delo področnih strokovnjakov vodila in usklajevala terminografa. Področni strokovnjaki in terminografa so pri slovarskem delu uporabljali in svoje rešitve preverjali v slovenskih in tujih terminoloških slovarjih, leksikonih in enciklopedijah ter ostali strokovni literaturi, s čimer so poskušali zagotoviti najvišjo stopnjo točnosti in zanesljivosti informacij, ki jih nudi slovar. Pri izdelavi slovarja je bil uporabljen terminografski računalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminografski program SlovarRed 2.1 omogoča vnašanje, urejanje in pregledovanje slovarskega gradiva, pripravo izpisov slovarja po različnih kriterijih ter končni izvoz slovarske baze za elektronsko objavo.

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike metodološko sledi načelom pojmovnega pristopa k izdelavi terminoloških slovarjev, ki se uporablja na Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V tem pristopu so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme, tj. enote znanja na določenem strokovnem področju, ki so med seboj povezani in tvorijo pojmovni sistem stroke. Podobno so med seboj povezani tudi termini, ki tvorijo poimenovalni sistem stroke. Pri terminografskem delu je to treba upoštevati, zato se terminov in pojmov ne obravnava ločeno, pač pa kot del ožjih in širših podsistemov (t. i. pojmovnih skupin). Nekatera razmerja med pojmi in termini so v slovarju nakazana eksplicitno: kazalka npr. označuje sinonimno razmerje med dvema ali več termini, ki označujejo isti pojem. Implicitno pa so npr. nakazana hierarhična razmerja nadrejenosti in podrejenosti pojmov v pojmovnih skupinah, in sicer znotraj definicij.

Terminografsko delo zaradi doseganja čim večje usklajenosti definicij praviloma poteka po posameznih pojmovnih skupinah. To pomeni, da se naenkrat obravnava vse pojmovno povezane termine, npr. pri obravnavi termina obnašanje živali na področju etologije se hkrati obravnava vse vrste obnašanja živali: komfortno obnašanje, radovedno obnašanje, socialno obnašanje itd. Pri takšnem načinu dela je lažje biti pozoren na razlike med povezanimi pojmi in opisati razlikovalne značilnosti terminov (npr. agonistično obnašanje : agresivno obnašanje), s čimer se zmanjša možnost za nedoslednosti v definicijah sorodnih pojmov.

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike tvorijo slovenska strokovna in znanstvena besedila s tega področja, ki vključujejo znanstvene in strokovne članke (npr. iz revij Acta agriculturae Slovenica in zbornikov strokovnih ter znanstvenih simpozijev), zaključna dela različnih stopenj študijskih programov (diplomska in magistrska dela, doktorske disertacije), študijsko gradivo (univerzitetni učbeniki, prosojnice s predavanj in vaj), strokovne in znanstvene monografije ter priročnike (npr. Dobra praksa reje prašičev), pravilnike (npr. Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice), rejske programe (npr. Rejski program za pasmo posavski konj) in druge vrste besedil.

Strokovnjaki so za svoja področja zbrali strokovna in znanstvena besedila v elektronski obliki (večinoma v formatih .pdf in .docx), ki so bila pretvorjena v golobesedilni format .txt. Zbranih je bilo čez 900 datotek s strokovnimi in znanstvenimi besedili, ki so skupaj vsebovale čez 10 milijonov pojavnic. Datoteke z besedili za posamezno področje so bile nato polavtomatsko obdelane s programom WordSmith 5.0. Po lematizaciji je bil s funkcijo WordList izdelan seznam najpogostejših lem, ki so se pojavile v besedilih posameznega področja. Na podlagi tega seznama je terminograf pripravil osnutek področnega geslovnika (seznam terminoloških kandidatov), in sicer tako, da so bile samostalniške leme z vrha seznama pregledane v sobesedilnem okolju, na osnutek geslovnika pa so bili uvrščeni samostalniki in večbesedne samostalniške zveze, ki so bili potencialno terminološki. Tako pripravljene osnutke področnih geslovnikov so nato pregledali strokovnjaki, zadolženi za posamezno področje, in s seznama izločili neterminološke samostalnike in samostalniške zveze. Prečiščeni geslovniki so bili uvoženi v terminografski program SlovarRed 2.1. Skozi celoten proces nastajanja slovarja se je število terminov v geslovniku spreminjalo, saj so se nekateri še nevključeni termini dodajali, drugi termini, ki primarno sodijo na sorodna področja, ali netermini pa izločali.

Normativnost

Terminološki slovarji v prvi vrsti opisujejo rabo terminologije določenega področja, hkrati pa opravljajo tudi normativno funkcijo. Normativna funkcija se kaže predvsem pri vzpostavljanju hierarhije pri sinonimnih terminih: strokovnjaki en termin določijo kot prednostni termin, vsi ostali termini (t. i. podrejeni termini), ki označujejo isti pojem, pa so s kazalko preusmerjeni na prednostnega. Terminološki slovar s tem poskuša usmerjati rabo terminologije in terminologijo poenotiti. Pri izbiri prednostnih terminov se upošteva njihova ustaljenost (kako močno so uveljavljeni v strokovni rabi), jezikovnosistemska ustreznost (termin mora biti tvorjen po pravilih, ki veljajo za knjižni jezik), gospodarnost (prednost ima krajši termin), jezikovnokulturna ustreznost (prednost ima termin domačega izvora), prav tako pa se morajo termini, zlasti novotvorjeni, dobro vključevati v obstoječi terminološki sistem.

Terminološki slovar z izbiro prednostnega termina torej poskuša prispevati k poenotenju rabe terminologije. Poudariti pa je treba, da je terminologija vsake stroke dinamičen sistem, katerega stanje ni statično in se npr. zaradi novih spoznanj stalno spreminja, kar pomeni, da se lahko spremeni tudi pogostost rabe prednostnega termina v primerjavi s podrejenimi termini.

Zgradba slovarskega sestavka

Slovar termine prikazuje v treh vrstah slovarskih sestavkov: polnih, kazalčnih in sestavljenih. Najpogostejši so polni slovarski sestavki. Primer:

bísus -a m izloček nekaterih vrst školjk z dvodelno lupino, npr. klapavic, s katerim se pritrdijo na podlago

ang.: byssus

Kazalčni slovarski sestavki so tisti, pri katerih je ob podrejenem sinonimu za enosmerno puščico naveden prednostni termin ali pa je ob kratici za dvosmerno puščico navedena enakovredna razvezana oblika termina. Primer:

bastárd -a m ▶ medvŕstni krížanec

DMT -- [dǝmǝtǝ̀] m ◀▶ dôba med telítvama

Sestavljeni slovarski sestavki imajo najmanj dva pomena, pri čemer je vsaj pri enem pomenu navedena definicija in vsaj pri enem pomenu kazalka na prednostni termin. Primer:

primárni folíkel -ega -kla m 1. folikel z jajčno celico, ki se veča pod vplivom FSH in je obdan s plastjo zrnatih epitelnih celic, ki prehajajo iz ploščatih v kubične

ang.: primary ovarian follicle

2. ▶ primárni mešíček

V nadaljevanju so natančneje predstavljene posamezne sestavine slovarskega sestavka.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Iztočnica je lahko enobesedna (npr. histon), dvobesedna (npr. hladnokrvna žival) ali večbesedna (npr. skupni dohodek kmečkega gospodinjstva). Večina iztočnic je v ednini, manjši del pa v množini (npr. kopitarji). Vse iztočnice v tem slovarju so samostalniki ali samostalniške besedne zveze.

Vsaka iztočnica je onaglašena (tj. ima z naglasnim znamenjem označen jakostni naglas), pri čemer načeloma sledimo podatkom iz Slovenskega pravopisa 2001. Pri izrazih, ki niso bili vključeni v Slovenski pravopis 2001, so bili upoštevani terminološki slovarji drugih strok in izgovorna raba v stroki. Iztočnici sledi rodilniška končnica ter podatek o spolu iztočnice. Primer:

kopítni podplàt -ega -áta m del kopita, ki je v stiku s podlago in ga sestavljajo kopitna strela, obstrelni brazdi, spodnji rob kopitne stene ter roževina med obstrelnima brazdama in spodnjim robom kopita 

ang.: hoof ground surface

Kadar se termin ali sestavina termina v rodilniku ne spremeni, je to nakazano z znakom --. Primer:

ángus govédo -- -a s brezrožna mesna pasma goveda črne ali rdeče barve, srednjega okvirja, ki zgodaj doseže klavno zrelost, ima dobre klavne lastnosti in zelo marmorirano meso

ang.: Angus cattle

V primerih, ko izgovor termina ali sestavine termina na podlagi pisne oblike ni povsem predvidljiv, je za rodilniško končnico v oglatih oklepajih naveden izgovor. Primer:

Rochejeva bárvna léstvica -e -e -e [rošêjeva] ž barvna lestvica, ki razvršča intenzivnost barve rumenjaka od najsvetlejše, ki se jo označuje z 1, do najtemnejše rumene barve, ki se jo označuje s 15

ang.: Roche scale

Izgovor je sistematično naveden tudi pri kratičnih iztočnicah. Primer:

DMP -- [dǝmǝpǝ̀] m ◀▶ dôba med prasítvama

Če termin označuje osebo, je v zaglavju praviloma navedena tudi ženska oblika. Primer:

rêjec -jca m rêjka -e ž fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z živinorejo in je lastnik, imetnik živali ali oskrbnik živali

ang.: breeder, farmer

Definicija

Definicija je osrednji del slovarskega sestavka. Definicija ni enciklopedični opis pojma, ki bi zajel vse njegove vidike, pač pa jedrnat opis, ki pojem razlikovalno opredeli glede na druge pojme v istem pojmovnem sistemu.

Tri glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska definicija, ekstenzijska definicija in intenzijsko-ekstenzijska definicija.

Intenzijska definicija je najpogostejša. Podrobno opiše lastnosti pojma, in sicer tako, da najprej navede nadrejeni pojem, nato pa še razločevalne lastnosti. Primera:

povrátno krížanje -ega -a s križanje, pri katerem se osebke F1-generacije križa s samci ene od starševskih pasem, npr. (AB) x A

ang.: backcrossing

recipróčno krížanje -ega -a s križanje, ki je nasprotno križanju samca pasme A s samico pasme B in pri katerem se križata samec pasme B s samico pasme A

ang.: reciprocal crossing

V definiciji so z navajanjem nadrejenega pojma implicitno nakazana hierarhična razmerja med pojmi, tj. razmerje nadrejenosti oz. podrejenosti. Slovar zato poleg iztočnic povratno križanje in recipročno križanje vsebuje tudi termin križanje, ki označuje njima nadrejeni pojem. Na ta način iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji terminološki podsistemi.

Ekstenzijska definicija našteje vse posamezne objekte, ki spadajo k posameznemu pojmu. Ker je praviloma težko našteti vse objekte, ki jih obsega konkretni pojem, je pogostejša kombinacija intenzijske in ekstenzijske definicije, tj. intenzijsko-ekstenzijska definicija. Ta vrsta definicije najprej opiše lastnosti pojma z navedbo nadrejenega pojma in razločevalnih lastnosti, nato pa našteje objekte, ki mu pripadajo. Primer:

drobníca -e ž udomačeni mali prežvekovalci, ki se redijo za gospodarske namene, in sicer ovce in koze

ang.: small ruminants

Iztočnica ima najpogosteje eno definicijo, niso pa redki termini, ki označujejo dva ali več pojmov, kar pomeni, da slovarski sestavek navaja dve ali več definicij. V tem primeru je vsaka definicija oštevilčena z arabsko številko, angleški ustreznik pa je naveden pod vsako definicijo posebej. Primer:

govedorêja -e ž 1. panoga živinoreje, ki se ukvarja z organiziranim gospodarjenjem z govedom, predvsem z namenom prireje mleka in mesa ter pridobivanja plemenskih živali

ang.: cattle production

2. področje zootehnike, ki se ukvarja z znanstvenim proučevanjem in raziskovanjem pri govedu kot rejnih živalih

ang.: cattle science

Terminološki slovar živinoreje in zootehnike je specializirani slovar, ki opisuje samo terminologijo s področja živinoreje in zootehnike, ne popisuje pa neterminoloških pomenov iztočnic, ki jih vsebuje.

Sinonim in kratica

Takoj za definicijo je naveden sinonim, če obstaja. Sinonim je drugo poimenovanje za isti pojem, za katero so avtorji slovarja presodili, da je manj ustrezno ali manj pogosto od termina, navedenega v iztočnici. Sinonimov je lahko tudi več. Navedeni so za oznako S. Primer:

hlévska úzda -e -e ž uzda brez brzde, namenjena vodenju konja na povodcu, ki se ga lahko tudi priveže in tako konju omeji gibanje S: áftra, oglávka

ang.: halter

Na istem mestu za definicijo so navedene tudi kratice, ki so v terminologijah različnih strok pogosto uporabljeno izrazno sredstvo in so enakovredne razvezanim oblikam terminov. Kratice so navedene za oznako K. Primer:

gláva velíke živíne -e -- -- ž standardna merska enota, ki predstavlja 500 kg telesne mase živali in omogoča, da se z uporabo koeficientov združuje ter primerja različne vrste, kategorije in starosti rejnih živalih K: GVŽ

ang.: livestock unit, LSU

Sinonimi in kratice so v slovarju navedeni tudi kot samostojne iztočnice v okviru t. i. kazalčnega slovarskega sestavka. Ta vsebuje iztočnico, podatek o rodilniški obliki in spolu, ki mu sledi enosmerna puščica (▶), ki bralca usmerja na prednostni termin. Primer:

áftra -e ž ▶ hlévska úzda

Pri kraticah kazalčni slovarski sestavki poleg iztočnice vsebujejo še podatek o rodilniški obliki, izgovoru in spolu. Navedenim podatkom sledi dvosmerna puščica (◀▶), ki uporabnika napoti na enakovredno razvezano obliko termina. Primer:

GVŽ -- [gǝvǝžǝ̀] m ◀▶ gláva velíke živíne

Angleški ustreznik

Angleški ustreznik uvaja oznaka ang. in je naveden za definicijo ter za morebitnim sinonimom. Če ima termin več definicij, je angleški ustreznik naveden za vsako definicijo posebej. Primer:

cepívo -a s 1. biološki preparat, ki navadno vsebuje žive ali oslabljene mikroorganizme, njihove toksine, beljakovine, dele DNA ali mRNA povzročitelja bolezni, ki izzovejo imunogeni odziv S: vakcína

ang.: vaccine

2. mikrobiološka kultura, ki je koncentrirana ali nekoncentrirana, vsebuje revitalizirane, zamrznjene ali liofilizirane bakterije, plemenite plesni, kvasovke ali kombinacije teh mikroorganizmov in je namenjena za izdelavo fermentiranih izdelkov, npr. jogurta, kefirja S: inókulum, vcépek

ang.: inoculum

Ker slovenski terminološki sistem ni povsem prekriven z angleškim, se v slovarju pojavijo tudi termini, ki v angleščini nimajo pojmovno povsem prekrivnega ustreznika. V takem primeru je angleški ustreznik nadomeščen z dvema črticama (--). Slovenski termini imajo lahko po več angleških ustreznikov, med njimi tudi kratice. Angleški ustrezniki so navedeni po abecednem vrstnem redu (razen kratic), pri njihovem zapisu pa je prednostno upoštevan britanski pravopis.

Latinsko taksonomsko poimenovanje

Pri poimenovanju taksonomskih kategorij (predvsem živalskih vrst) je za angleškim ustreznikom navedeno tudi latinsko taksonomsko poimenovanje, ki ga uvaja oznaka lat. Primer:

dámjak -a m vrsta prostoživeče živali iz rodu Dama, družine jeleni (Cervidae) in reda parkljarjev (Artiodactyla), ki se jo redi v oborah za prirejo mesa in je v Sloveniji tujerodna S: jęlen lopátar

ang.: fallow deer

lat.: Dama dama

AGROVOC, Multilingual Thesaurus. Rim: Food and Agriculture Organization of the United Nations. https://agrovoc.fao.org 

BERNE, Sabina idr., 2019: Angleško-slovenski slovar izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije. Ljubljana: Slovensko biokemijsko društvo. https://www.termania.net/slovarji/336/Anglesko_slovenski_slovar_izbranih_izrazov_iz_biokemije_in_molekularne_biologije 

BIENEFELD, Kaspar, PIRCHNER Franz, 1990: Heritabilities for several colony traits in the honeybee (Apis mellifera carnica). Apidologie 21, 175–183.

BLACKHART, Kristan idr., 2006: NOAA Fisheries Glossary. Silver Spring, MD: National Marine Fisheries Service, NOAA.

Botanični terminološki slovar, 2. dopolnjena in pregledana izdaja (ur. Franc Batič, Borislava Košmrlj-Levačič), 2023. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-05-0734-5.

BOURDON, Richard M., 2014: Understanding Animal Breeding. Harlow: Pearson Education Limited.

BROOM, Donald M., FRASER, Andrew F., 2015: Domestic Animal Behaviour and Welfare, 5th edition. Wallingford; Boston: CABI Publishing.

CHEEKE, Peter R., 2005: Applied Animal Nutrition: Feeds and Feeding, 3rd edition. Upper Saddle River: Pearson Prentice Hall.

Cheese: Chemistry, Physics & Microbiology, 4th edition (ur. Paul L. H. McSweeney idr.), 2017. London: Elsevier: Academic Press.

CIVIDINI, Angela idr., 2024: Rejski program za oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko; Zveza društev rejcev drobnice Slovenije.

Commercial Chicken Meat and Egg Production, 5th edition (ur. Donald D. Bell, William D. Weaver), 2002. Norwell, Mass.: Kluwer Academic Publishers.

ČANŽEK MAJHENIČ, Andreja, 2024: Possibilities to reduce the salt content in dairy products. Food Science and Technology 18/3, 4–13.

ČANŽEK MAJHENIČ, Andreja, 2025: Prireja in predelava mleka v Sloveniji, v: Vida Fajdiga Turk, Matej Gregorič, Stojan Kostanjevec (ur.), Belo, okusno, hranljivo: priročnik o mleku in mlečnih izdelkih, namenjen strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju za izvajanje spremljevalnih izobraževalnih dejavnosti šolske sheme EU. Elektronska izdaja. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. 65–73.

Čebelarski terminološki slovar (ur. Ljudmila Bokal, Janez Gregori), 2013. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/978-961-254-467-6 

DAMRON, William S., 2006: Introduction to Animal Science: Global, Biological, Social and Industry Perspectives, 3rd edition. Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall.

Diseases of Swine, 9th edition (ur. Barbara E. Straw idr.), 2009. Ames: Blackwell Publishing.

Encyclopedia of Dairy Sciences, 3rd edition (ur. Paul L.H. McSweeney, John P. McNamara), 2021. Amsterdam: Elsevier: Academic Press.

Encyclopedia of Meat Sciences, 1st edition (ur. Carrick Devine, Michael Dikeman), 2004. Oxford: Elsevier.

ESKILDSEN, Maria, WEBER, Andreas Vest, 2016: Pig Production. Aarhus: SEGES Publishing.

FALCONER, Douglas S., MACKAY, Trudy F. C., 1996: Introduction to Quantitative Genetics. Harlow: Longman.

FAO Terminology Portal. Rim: Food and Agriculture Organization of the United Nations. https://www.fao.org/faoterm/en/?defaultCollId=21 

Feedipedia: An on-line encyclopedia of animal feeds. https://www.feedipedia.org/ 

HAMILTON, Matthew B., 2009: Population Genetics. Chichester; Hoboken: Willey-Blackwell.

HEYMER, Armin, 1977: Ethologisches Wörterbuch / Ethological Dictionary / Vocabulaire Ethologique. Berlin; Hamburg: Verlag Paul Parey.

HOLCMAN, Antonija idr., 2014: Reja kokoši in piščancev. Ljubljana: Kmečki glas.

HOLCMAN, Antonija idr., 2020: Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas.

HOLCMAN, Antonija, TERČIČ, Dušan, VADNJAL, Robert, 2005: Rejski program za kokoši lahkega in težkega tipa: dopolnjen program v skladu z mnenjem komisije za pregled rejskih programov in sveta za živinorejo z dne 25. 11. 2005. Rodica: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

HOY, Steffen, GAULY, Matthias, KRIETER, Joachim, 2006: Nutztierhaltung und -hygiene. Stuttgart: Ulmer.

IVANKOVIĆ, Ante, 2004: Konjogojstvo. Zagreb: Hrvatsko agronomsko društvo.

IVETIĆ TKALČEVIĆ, Venesa idr., 2014: Laboratory Mice and Rats in Biomedical Research: Rationale and Principles of Use. Zagreb: Medicinska Naklada.

JEŽEK, Jožica, STARIČ, Jože, 2020: Bolezni goveda in drobnice: priročnik za rejce in učbenik za študente kmetijskih ved. Ljubljana: Kmečki glas.

JURKOVIČ, Jože, 1983: Konjereja. Ljubljana: Kmečki glas.

KLINAR, Tomaž, 2012: Pasemski kunci. Kranj: Narava.

KLOPČIČ, Marija idr., 2010: Rejski program za črnobelo pasmo govedi v Sloveniji. Domžale; Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

Kmetijski tehniški slovar, II. knjiga, Živinoreja (ur. Vinko Sadar), 1970. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo.

KOMPAN, Drago idr., 1996: Reja drobnice. Ljubljana: Kmečki glas.

KRUMPAK, Sašo, 1994: Pasme konj. Ljubljana: Kmečki glas.

LAWSON, J. Ruth, 2015: Anatomy and Physiology of Animals. WikiBooks.

LOČNIŠKAR, Franc, 1999: Katalog znanj. Splošna živinoreja, biološke osnove, genetika: z enciklopedičnim opisom pojmov in gesli v slovenščini, angleščini in nemščini. Domžale: Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

LUMBY, Steve, JONES, Chris, 1999: Investment Appraisal and Financial Decisions. London: International Thomson Business Press; ITP International Thomson Publishing.

LYNCH, Michael, WALSH, Bruce, 1998: Genetics and Analysis of Quantitative Traits. Sunderland: Sinauer Associates.

McDONALD, Peter idr., 2022: Animal Nutrition, 8th edition. Harlow: Pearson Education Limited.

McFARLAND, David, 2006: A Dictionary of Animal Behaviour. Oxford: Oxford University Press.

MESARIČ, Matjaž, RUS, Janez, 2011: Konjereja v Sloveniji. Ljubljana, Bled: Bambus oprema.

MIOČ, Boro, PAVIĆ, Vesna, SUŠIĆ, Velimir, 2007: Ovčarstvo. Zagreb: Hrvatska mljekarska udruga.

MRAMOR, Dušan, 1993: Uvod v poslovne finance. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Nutrition of the Rabbit, 3rd edition (ur. Carlos de Blas, Julian Wiseman), 2020. Wallingford; Boston: CABI Publishing.

OREŠNIK, Andrej, KERMAUNER, Ajda, 2009: Osnove prehrane živali: učbenik. Slovenj Gradec: Kmetijska založba.

PERPAR, Tomaž idr., 2010: Rejski program za rjavo pasmo govedi. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

PERŠE, Martina, 2020: Temelji ocenjevanja težavnosti postopkov: Skrb za živali in kvalitetne raziskave. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

POND, Wilson G., MANER, Jerome H., HARRIS, Dewey L., 1991: Pork Production Systems: Efficient Use of Swine and Feed Resources. New York: Van Nostrand Reinhold.

PORTER, Valerie idr., 2016: Mason‘s World Encyclopedia of Livestock Breeds and Breeding, Vol. 1 and 2, 6th edition. Wallingford, Boston: CABI Publishing.

Poskusne živali: Skrb za živali in kvalitetne raziskave (ur. Martina Perše), 2010. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

SAMUELSON, Paul Anthony, NORDHAUS, William D., 2022: Economics, 20th edition. Chennai: McGraw-Hill Education.

SIMČIČ, Mojca idr., 2024: Rejski program za drežniško kozo. Domžale: Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta; Zveza društev rejcev drobnice Slovenije.

SKALIN, Boris, 1993: Ribogojstvo. Ljubljana: Kmečki glas.

Sladkovodno ribištvo na Slovenskem: ribiški zbornik (ur. Miran Svetina), 1982. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije.

Slovenski medicinski slovar, 6. posodobitev (ur. Mateja Legan), 2024. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. https://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinski-slovar 

SONAIYA, Emmanuel B., SWAN, Stephan E. J., 2004: Small-scale Poultry Production. Rim: Food and Agriculture Organization of the United Nations.

STEGFELLNER, Robert idr., 2025: Stallbau für Schafe und Ziegen. Dunaj: Österreichischer Bundesverband für Schafe und Ziegen (ÖBSZ).

ŠALEHAR, Andrej idr., 1995: Prašičereja. Ljubljana: ČZP Kmečki glas.

ŠPUR, Marjan idr., 2010: Rejski program za lisasto pasmo govedi v Sloveniji. Pivola: Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije.

ŠUMAN, Lidija, 2018: Uvod u znanost o laboratorijskim životinjama. Zagreb, Rijeka, Zaprešić: CroLASA, Hrvatsko društvo za znanost o laboratorijskim životinjama; Sveučilište u Rijeci; samozal. L. Šuman.

The Appliance of Pig Science (ur. Jayne E. Thompson, B. Pinder Gill, Mike A. Varley), 2004. Nottingham: Nottingham University Press.

The Encyclopedia of Applied Animal Behaviour and Welfare (ur. Daniel S. Mills idr.), 2010. Wallingford; Cambridge MA: CABI Publishing.

The Encyclopedia of Farm Animal Nutrition (ur. Malcom F. Fuller), 2004. Cambridge MA: CABI Publishing.

The Genetics of the Pig, 2nd edition (ur. Max F. Rothschild, Anatoly Ruvinski), 2010. Wallingford: CABI Publishing.

TIESLER, Friedrich-Karl, BIENENFELD, Kaspar, BÜCHLER, Ralph, 2016: Selektion bei der Honigbiene. Herten: Buschhausen Druck- und Verlagshaus.

TRATNIK, Ljubica, BOŽANIĆ, Rajka, 2012: Mlijeko i mliječni proizvodi. Zagreb: Hrvatska mljekarska udruga.

Veterinarski terminološki slovar (ur. Ivanka Brglez), 2013. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612544607.

WALSH, Bruce, LYNCH, Michael, 2018: Evolution and Selection of Quantitative Traits. Sunderland: Sinauer Associates; New York: Oxford University Press.

WELLER, Joel Ira, 2016: Genomic Selection in Animals. Hoboken: John Wiley & Sons.

WERNER, Heidrun, 1997: Konji: pasme, nega, šolanje, šport. Ljubljana: DZS.

Whittemore‘s Science and Practice of Pig Production (ur. Ilias Kyriazakis, Colin T. Whittemore), 2006. Oxford: Blackwell Publishing.

ZAGOŽEN, Franc, 1984: Ovčereja. Ljubljana: Kmečki glas.

Zakon o živinoreji (ZŽiv), 2002. Uradni list Republike Slovenije, št. 18/2002.

ŽAN, Metka idr., 2010: Rejski program za cikasto govedo: dopolnjen v skladu s pripombami MKGP z dne 27.09.2010. Mengeš: Govedorejska zadruga.