Zakaj slovenski Tolkalni terminološki slovar?
Popularnost tolkal v Sloveniji narašča. Zaradi bogate dejavnosti slovenskih poklicnih simfoničnih in pihalnih orkestrov, načrtne strategije poučevanja tolkal na vseh ravneh glasbenega šolstva ter vedno kvalitetnejše glasbene dejavnosti amaterskih pihalnih godb v Sloveniji so se na slovenskem glasbenem prizorišču uveljavila tolkala z različnih koncev sveta. S svojo ritmičnostjo, eksplozivnostjo in barvitostjo tolkala pridobivajo enakovredno mesto med ostalimi orkestrskimi inštrumenti. Vedno več ljudi spoznava pozitivne učinke rekreacijskega bobnanja, marsikdo pa poseže po dopolnilnem zdravljenju s pomočjo različnih tolkal. Zaradi tega število tolkalcev (poklicnih in amaterskih) skokovito narašča, kar sledi globalnemu trendu, ki ponuja vedno večji izbor tolkal. Vse to tolkalno vrenje pa prinaša nič koliko problemov in zagat glede poimenovanj.
Kot orkestrski glasbenik se s temi problemi srečujem vsakodnevno. Notni material prihaja iz različnih založb, v različnih jezikih in nemalokrat se ob pogledu nanj začnejo prve težave. Za izbiro pravih tolkal ali pravilnega načina igranja se moramo posvetovati z dirigentom (če to problematiko pozna) oz. skladateljem (če je še živ). Deloma si lahko pomagam s tujo literaturo.
Kot tolkalec izvajalec, pobudnik novih skladb se redno srečujem s skladatelji. Označevanje obsegov melodičnih tolkal, tehnik igranja, uporabe pravih udarjalk itd. je postalo vsakokratni ritual. Poudariti moram, da srečanja skladatelja s tolkalcem oz. s tolkali, ki jih ima na voljo, prinesejo največ uporabnih informacij.
Kot pedagog uporabljam tujejezično literaturo (slovenske razen ene izjeme – ni), največkrat v angleškem ali nemškem jeziku. Vsi izrazi v tej literaturi so tako tujejezični, 6-letniku pa res ne morem razlagati, da prvo tolkalo, ki ga spoznava, ni sner dram, ampak mali boben. Prav mladi so najbolj občutljiva populacija glede uporabe pravilnih tolkalnih izrazov in njim moramo pomagati s slovenskim izrazjem. Na področju tolkalnega pedagoškega izrazja nas čaka še veliko dela. Nekatere probleme rešuje ta slovar, druge, še zlasti nove, pa bo treba reševati na strokovnih srečanjih tolkalcev.
Franci Krevh
Problematika tolkalne terminologije
Ob pisanju Tolkalnega terminološkega slovarja smo naleteli na veliko problemov. Izpostavili jih bomo samo nekaj:
V različnih sestavih in skladbah igrajo tolkalci glasbila, ki niso tolkala. Potezno piščalko naj bi igrali flavtisti, lahko tudi pihalci, nanjo pa pihajo tolkalci. Podobno je s kravjim rogom, kolesarsko hupo in še bi lahko naštevali. Ker je Tolkalni terminološki slovar namenjen tolkalcem, smo se odločili, da vključimo vanj kar največ izrazov, ki so povezani s tolkali in tolkalci. Tako smo ob tipičnih tolkalih upoštevali tudi signalno in ptičjo piščalko, avtomobilsko vzmet, cokle ipd. Opisana so tudi glasbila Orffovega inštrumentarija, nekatera slovenska ljudska glasbila, glasbila, ki se uporabljajo v pedagoške namene.
1. V slovarju je predstavljenih veliko tolkal iz najrazličnejših delov sveta, npr. dadaiko, darabuka, djun djun, kabasa. Zapis njihovih imen smo najpogosteje prilagodili slovenskemu izgovoru.
2. Slovar prikazuje tudi različne oznake, s katerimi zlasti skladatelji predpišejo, kako naj tolkalci igrajo, npr. členki prstov, desna, enakomerno, pusti zveneti, dvojni udarec, oziroma uredijo svoja glasbila, npr. brez mrežice, brez motorja. Vsebuje tudi opise načinov igranja, npr. nemška metoda, hibridna metoda, doseganja določenih učinkov, npr. zaprti tremolo, dvojni tremolo.
3. Slovar vsebuje nekatere izraze, ki pri nas (še) niso v rabi, vendar sodelavci pri tem projektu upamo, da bodo zaživeli.
4. Za večino izrazov smo zapisali angleške, francoske, nemške in italijanske ustreznike. Ti so namenjeni tistim, ki berejo tujo literaturo ali prevajajo slovenska besedila v tuje jezike. V marsikaterem jeziku se ob domačem (ali pa sploh samo) uporablja angleško poimenovanje.
5. Nekaj tujih izrazov je označenih z *, kar pomeni, da smo jih za slovar prevedli. Njihova raba v izvornem jeziku ni potrjena ali pa je zelo redka.
Na področju tolkal se kar naprej pojavljajo novosti: novi inštrumenti, nove tehnike. Slovar rešuje poimenovalne probleme zdajšnjega trenutka. Da bo ohranil svojo vrednost, ga bo treba stalno dopolnjevati.
Nastajanje slovarja
Potreba po tolkalnem slovarju se je že dalj časa kazala na vseh ravneh ukvarjanja s tolkali – skladateljski, izvajalski, muzikološki, pedagoški. Slovar se je pričel izdelovati leta 2011, intenzivneje pa je delo teklo v letih 2012 in 2013, ko je k projektu pristopil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pri izdelavi slovarja sta v tem času sodelovala zlasti pobudnik dela tolkalec Franci Krevh in slovaropisna strokovnjakinja Marjeta Humar iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Delo je oteževalo pomanjkanje slovenskih besedil s tega področja. Pri reševanju poimenovalnih problemov, razlag in tujih ustreznikov je zelo intenzivno sodeloval širok krog tolkalnih strokovnjakov. Ti so bili vedno na voljo po telefonu, elektronski pošti in pripravljeni tudi osebno pomagati pri delu, svetovati boljšo rešitev. Odprta vprašanja smo reševali na dveh javnih okroglih mizah (Ljubljana 2012, Žalec 2013) in na delavnici (Ljubljana 2013) o tolkalnih poimenovanjih, ki se jih je udeležilo veliko glasbenikov.