Ljudmila Bokal

Aleš Guček, Andrej Terčelj, Milena Kordež, Oto Giacomelli, Doroteja Muhič, Vlado Makuc, Gorazd Bedrač, Matej Supej, Roman Šturm, Borut Batagelj, Mateja Videmšek, Iztok Kordiš, Blaž Lešnik, Nina Bednarik, Ljudmila Bokal

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Slovenski smučarski slovar

© 2013, 2011, ZRC SAZU

Z izjemo slikovnega gradiva je vsebina spletne izdaje enaka tiskani.

Uredila Ljudmila Bokal

Avtorji (po deležu) Aleš Guček, Andrej Terčelj, Milena Kordež, Oto Giacomelli, Doroteja Muhič, Vlado Makuc, Gorazd Bedrač, Matej Supej, Roman Šturm, Borut Batagelj, Mateja Videmšek, Iztok Kordiš, Blaž Lešnik, Nina Bednarik, Ljudmila Bokal

Recenzenta Stojan Burnik, Franci Petek

Angleški ustrezniki Suzana Stančič

Nemški ustrezniki Katja Krajnc

Terminografska obdelava angleških in nemških ustreznikov Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin

Terminografski pregled Marjeta Humar, Simon Atelšek

Urejanje Virov in literature Alenka Porenta

Oblikovanje platnic Dušan Grobovšek

Obdelava z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Računalniški vnos in terminografska obdelava gradiva Marija Djurović

Izdal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Zanj Marko Snoj

Soizdajatelj Smučarska zveza Slovenije

Zanjo Barbara Kürner Čad

Založila Založba ZRC, ZRC SAZU

Zanjo Oto Luthar

Glavni urednik Aleš Pogačnik

Ljubljana 2013

 

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 268214272
ISBN 978-961-254-465-2 (html)

Slovenskemu smučarskemu slovarju na pot

Splošno priznano dejstvo je, da je človek družbeno bitje. Enako pa velja, da je človek tudi bitje svojega okolja, svoje vsakokratne vpetosti v prostorske danosti, ki mu jih določajo kraji bivanja. Ti nezavedno segajo v njegove duševne globine in mu krojijo ravnanje.

Zagotovo je bila prvinska narava začetno mesto človekovega dojemanja okolja. Tisočletne usedline tega so se nalagale v njegovo psihološko podobo. Te mogoče danes kot človeška hotenja bivati v prvobitni naravi silijo na dan in se uresničujejo v različnih oblikah sočne povezanosti z njo. Ena od njih je zagotovo smučanje.

Smučanje ima za slovensko nacionalno zavest in prepoznavnost velik pomen. Že Janez Vajkard Valvasor ga je 1689. leta omenil kot »redek izum, kakršnega nisem videl še nikoli v nobeni deželi, namreč da se /kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti na Turjaku in tam okoli/ spuščajo pozimi, ko leži sneg, po visokem hribovju z neverjetno naglico v dolino« (Slava vojvodine Kranjske, 1994, str. 94). Zagotovo pa je tak način gibanja po pokrajini živel, že preden je kot nesporen in dolgotrajen dokaz prvinskega smučanja z omejenega območja Bloške planote zašel v knjigo; gojil pa se je tudi v naslednjih stoletjih. Smučanje je bilo tedaj povezano z vsakodnevnimi opravki podeželskega človeka in smuči so bile pripraven pripomoček za lažje gibanje po zasneženi pokrajini. O tem, da se je pojav širil in uveljavljal, posredno pričajo tudi izumi smučem podobnih naprav, za katere so celo znani izrazi (pležuh na Pohorju, skinovec v Žirovskem Vrhu). In še živijo posamezniki, ki vedo povedati podrobnosti o vožnji žita v mlin s smučmi med prvo in drugo svetovno vojno. Seveda pa je nesporno dejstvo, da so smuči poleg tega bile tudi sredstvo za otroško sprostitev v naravi. Podlaga vsemu pa je bila poraščenost pokrajine z gozdom in s tem dosegljivost surovine za smuči – lesa. Ta naravna značilnost je pogojevala drugi, upoštevanja vreden dejavnik. To je široka socialna podlaga dosegljivosti smuči. Možnost narediti jih doma je bila dana tako rekoč vsakemu, ki si jih je zaželel. Med ljudmi še živijo folklorne pripovedi o tem, kako so si tudi manj premožni s pravo iznajdljivostjo izdelali smuči. Tako lahko rečemo, da je bilo smučanje po prvi svetovni vojni ena redkih uveljavljajočih se vrst športa na podeželju, ko sicer šport v današnji obliki še zdaleč ni bil razvit. Omejeno je bilo na mlajše generacije in hvalevredno je, da po pripovedovanju dekleta niso bila izvzeta.

Vzporedno s širjenjem pojava se je vejalo tudi izrazje. Rudolf Badjura je nesporen začetnik slovenske smučarske terminologije. Konkretni sadovi njegovega jezikovnega ukvarjanja s smučanjem so popisi izrazov v tedniku Sport (1921) in strokovne knjige o smučarstvu Smuška terminologija (1921, 1931), Smučar (1924) in Bloško starosvetno smučanje in besedje (1956). Njegov popis smučarskega izrazja ne temelji samo na danes priznani metodi o izhajanju iz gradiva in rabe besed, ki je odločilna za njihovo registracijo v zbirkah, pač pa je vire tudi dokumentiral.

Smučarsko izrazje je postalo predmet jezikoslovne obravnave po drugi svetovni vojni tudi pri drugih športnih delavcih. Po letu 1953 so za slovensko smučarsko izrazje po besedah Aleša Gučka skrbeli Marjan Jeločnik, Janez Šuster in Boris Kobal, ki so želeli sloveniti izraze iz avstrijske šole smučanja. Jezikovna svetovanja je prevzel dr. Mirko Rupel. Z Marjanom Jeločnikom je sodeloval Aleš Guček, ki je ves čas spremljal razvoj izrazja in razvijal njegove poimenovalne možnosti. Pri tem so sodelovali tudi drugi. Tako najdemo priložnostne zbirke smučarskih izrazov v izdajah, ki imajo sicer namen seznanjati strokovno javnost z usposabljanjem (Smučanje danes, 2002; Deskanje na snegu, Interno teoretično gradivo za tečaj usposabljanja, 2005). Dolgoletna bolj ali manj poudarjena skrb za smučarsko izrazje se je tako izoblikovala v Gučkovo pobudo za sestavo slovarja leta 2003. V prizadevanju po uveljavljanju in registraciji slovenskega smučarskega izrazja je tako primerno navesti skupino, ki je sestavljala Slovar (dr. Borut Batagelj, Nina Bednarik, Gorazd Bedrač, Oto Giacomelli, Aleš Guček, Milena Kordež, Iztok Kordiš, dr. Blaž Lešnik, mag. Vlado Makuc, Doroteja Muhič, dr. Matej Supej, Roman Šturm, mag. Andrej Terčelj, dr. Mateja Videmšek). Brez njihove strokovne zavzetosti in predanosti na račun svojega prostega časa in materialne podpore tega dela zagotovo ne bi bilo, zato jim gre odkrita pohvala in zahvala.

Uveljavljanje slovenske smučarske terminologije tako ni naključno in ima še druge motive. Podpirali so ga množičnost tega športa, uspehi smučarskih tekmovalcev, katerih odraz sta tudi organizacija večjih smučarskih prireditev in gradnja smučarskih objektov, posebno skakalnic. Ne gre pa samo za ta zunanja znamenja. Čeprav je smučanje z razvojem moderne družbe in s spremembami znotraj nje postalo del »industrije prostega časa«, je po drugi strani v njem še vedno moč zaznati prvinske vzgibe. V smučanju se tako kot v nekaterih drugih vrstah športa izraža tudi odnos do narave, z njim se razkriva pradavna želja po gibanju, po dejavnosti v spreminjajočem se okolju.

Ta človekova težnja pa je zgodaj našla odmev tudi na kulturnem področju. Že leta 1909 je mojster slovenske besede Oton Župančič tako zapisal: »Na smučeh – uživaš zemljo z nogami, božaš tla, spremljaš valovite pregibe pokrajine, lahno drseč preko gladkega snega. In treba je neke genialnosti celega telesa, da uganeš pravo stojo, razdelitev moči po mišicah, nagib telesa sem, tja, hitrega sklepa, katero pot izbereš – in v trenutku izbiranja: koliko nagle sodbe, jadrnega preudarka, trenutne modrosti! In to razigravanje tvojih sil – to je ples, razigravanje mladosti in kipenje sokov brez erotične primesi, čisto in krepko kakor sneg, ki leži vsenaokrog, kakor zrak, ki ga vdihavaš. In zvečer, ko se vrneš z zdravim trudom domov, željan počitka, in vendar prožen v vseh udih – kako se veseliš svojega telesa, zdravega centra moči in misli – in čutiš, da je življenje kljub vsemu slast, slast, slast. Truden boš, a nikoli izmučen« (Oton Župančič, Zapiski in dnevniki 1900–1948, Zbrana dela, VIII, Ljubljana 1982, 217).

Pa ne samo pred sto leti, tudi dandanašnji slovensko smučanje sega v kulturne plasti, v likovnoumetnostne in literarne. Sproščeni zapisi pesmi, šal in drobnih pripovedi so dokaz, da je slovenski odnos do smučanja vendarle drugačen kot do drugih športov, da mu je bolj kot v drugih vrstah športa podlaga doživetje, čutenje.

Konec koncev s Slovarjem ne gre dokazovati, da je smučanje slovenski narodni šport, gre le za dolg naše kulturne srenje, da njegovo prepoznavnost za slovensko kulturno in zgodovinsko zavest poudarimo z jezikom, za katerega pravimo, da je najbolj prepoznavno znamenje nacionalne identitete. Besedje, ki je tu zbrano, to dokazuje.

O poteku dela

Slovenski smučarski slovar je skupno delo sodelavcev Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in skupine smučarskih terminologov, ki jo je potrdila Smučarska zveza Slovenije: dr. Borut Batagelj, Gorazd Bedrač, Oto Giacomelli, Aleš Guček, Milena Kordež, Iztok Kordiš, dr. Blaž Lešnik, mag. Vlado Makuc, Doroteja Muhič, dr. Matej Supej, Roman Šturm, mag. Andrej Terčelj, dr. Mateja Videmšek. Dodatno smo k sodelovanju pritegnili Nino Bednarik. Smučarska zveza Slovenije je ves čas podpirala delo za Slovar in ga tudi delno financirala.

Pobudo za Slovenski smučarski slovar je dala stroka. Aleš Guček je že pred letom 2003, ko je navezal stik s Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zbral posameznike z različnih področij smučanja, ki so zapisali zadevne izraze in jim dodali slovaropisno nevezane opise. Področja so bila: alpsko smučanje, tek na smučeh, smučarski skoki, turno smučanje, alpinistično smučanje, prosto smučanje, deskanje na snegu, smučanje telemark, smučanje prostega sloga, varnost na smučišču, smučarska biomehanika, biatlon, didaktika v športu, zgodovina smučanja, žičničarstvo. Izbrani strokovnjaki so bili priznani poznavalci posameznih smučarskih disciplin, ki so prispevali k razvoju smučanja na Slovenskem, trenerji, strokovnjaki s Fakultete za šport, Smučarske zveze Slovenije, iz Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, z Direktorata za železnice in žičnice ministrstva za promet, sodni izvedenec za varnost na smučišču in drugi, ki so izdali strokovne knjige, pisali učne programe šole smučanja in imeli predavanja doma in v tujini.

Tako gradivo je bilo leta 2003 oddano vodji Sekcije za terminološke slovarje Marjeti Humar in posredovano sodelavki Sekcije Ljudmili Bokal, ki ga je združila in uredila. Kot celota je bila ustrezno izhodišče za redakcije smučarskih terminov. Potrebno jo je bilo le še dopolniti glede na zajetost terminov. V ta namen je bilo iz 28 enot smučarske literature izpisano še 1176 terminov. Vsi izrazi so bili vneseni v slovaropisni program SlovarRed 2.1. Ta je omogočil izdelavo geslovnika, seznama vseh izrazov, ki so se pojavljali v smučarskih besedilih. Iz tega nabora so bili izbrani izrazi za Slovar.

Delo se je pospešilo leta 2005, ko so se začele redakcije in sodelovanje s smučarskimi terminologi. Večinoma je potekalo z individualnimi sestanki področnih strokovnjakov in leksikografskega sodelavca. Predlogi slovaropisnih razlag so bili po elektronski pošti posredovani delovni skupini, ki je k redakcijam dajala pripombe, čemur je sledila končna uskladitev. Ob posameznih večjih pojmovnih skupinah ali posameznih vprašanjih so sodelovali še drugi strokovnjaki: Matjaž Curk, Boštjan Čač, Simon Čopi, Jurij Franko, Gal Jakič, Drejc Karničar, Alenka Kolenc, Janez Koprivec, Vladimir Korolkevič, Gregor Mali, Branko Mihorko, Miha Pavšek, Franci Savenc, Urban Simčič, Matej Škerl, Aleš Špan, Iztok Tomazin, Andrej Zupan in drugi.

Pomoč pri reševanju terminoloških zapletov so bile tudi ankete po elektronski pošti in na spletu ter telefonski pogovori.

Izrazje je bilo zbrano iz različnih virov. Že omenjene predloge smučarskih terminologov smo dopolnili z izrazi iz literature, žive rabe, osebnega poznavanja in s spletnih strani. Zbiranje izrazov je tako rekoč potekalo do sklepnih del. Ob koncu redakcij je geslovnik obsegal 6584 izrazov. Zbrani so bili v bazi slovaropisnega programa SlovarRed 2.1, s katerim je bilo slovarsko gradivo obdelano.

Z delom prevajalk, anglistke Suzane Stančič in germanistke Katje Krajnc, ki sta začeli sodelovati jeseni 2010, je Slovar postal dostopen tuji strokovni javnosti. Z nasveti in z iskanjem izrazov so pri tem pomagali: Aleš Guček, mag. Andrej Terčelj, Milena Kordež, Oto Giacomelli, Doroteja Muhič, dr. Matej Supej, Gorazd Bedrač, dr. Borut Batagelj in dr. Mateja Videmšek. Leksikografsko obdelavo angleških ustreznikov je opravila dr. Tanja Fajfar, nemških pa dr. Mateja Jemec Tomazin. Recenzentsko delo sta opravila prof. dr. Stojan Burnik s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in dr. Franci Petek s Smučarske zveze Slovenije.

Aleš Guček je ves čas vsestransko in zavzeto sodeloval pri vseh delih. Sekciji je predal gradivo in opravljal koordinativna dela s smučarskimi terminologi.

Blagovne znamke ob posameznih izrazih, ki so po izvoru lastna imena, je preverjal mag. Andrej Terčelj. Njegovo delo je tudi skica skakalnice, ki jo je narisal in dopolnil po predlogi s spleta. Zbral je tudi fotografsko gradivo in v sodelovanju z Alešem Gučkom in fotografom Iztokom Grilcem izbral prejete fotografije.

Samostojna strokovna sodelavka specialistka v humanistiki Ljudmila Bokal je poleg slovaropisnih del organizirala in vodila delo, strokovno sodelovala z delovno skupino smučarskih terminologov in s Smučarsko zvezo Slovenije.

Leksikografski pregled sta opravila sodelavca Sekcije za terminološke slovarje Marjeta Humar, samostojna strokovna sodelavka specialistka v humanistiki, in Simon Atelšek, asistent.

Samostojna tehnična delavka Marija Djurović je sodelovala pri vnašanju angleških in nemških ustreznikov in pri drugih končnih tehnično-vsebinskih delih (pregled sinonimije, večpomenskih izrazov pri tujih ustreznikih). Iz slovaropisnega programa je izločila vse v Slovar nesprejete izraze.

Obsežen seznam bibliografskih enot je na podlagi seznama Aleša Gučka preverila Alenka Porenta, samostojna strokovna sodelavka.

Zamisel, da bi v Slovar (v knjižni izdaji) dodali umetniške slike naših slikarjev in s tem poudarili nejezikovne in nešportne silnice slovenskega smučanja, so podprli vsi sodelujoči. Velika zahvala velja akademskima slikarjema Mikiju Mustru in Mišu Strmanu. Slike akademskega slikarja Marjana Skumavca pa so obenem njegovo slovo. Najlepša hvala tudi številnim fotografom za nazorno fotografsko gradivo.

S sestavki, ki so bili objavljeni v Modrih novicah in Delu, je vodja projekta o nastajajočem Slovarju sproti seznanjala strokovno javnost.

Slovaropisni uvod

1. Naslov

Slovenski smučarski slovar je razlagalni, informativno-normativni slovar smučarskega izrazja z angleškimi in nemškimi ustrezniki in z obrnjenim angleško-slovenskim in nemško-slovenskim delom. Jedrni del slovarskega besedja zajemajo danes rabljeni smučarski termini iz vseh uveljavljenih smučarskih zvrsti. Želja pobudnikov in sestavljavcev Slovarja pa je bila, da bi izrazje poleg danes rabljenih smučarskih terminov odražalo tudi časovni razpon smučarske terminologije, ki se je začela načrtno oblikovati po prvi svetovni vojni. Poleg tega Slovar prinaša tudi izraze za smuči, ki so se pojavljali že v 19. stoletju. Ti izrazi iz smučarske preteklosti po sodobni terminološki teoriji ne sodijo med termine, zato Slovar v naslovu nima pridevnika »terminološki«, pač pa je ob opredelitvi predmetnega področja navedeno nacionalno. Ta temelji na že omenjeni bogati slovenski smučarski tradiciji in s tem na tovrstnem izrazju.

2. Besedje

Izrazje za Slovenski smučarski slovar je bilo izbrano iz strokovne in poljudne literature, iz medijskih govornih besedil in po priložnostno dostopnih neformalnih poteh. S tem Slovar ustreza sodobnim načelom o izhajanju iz gradiva oziroma rabe, kar je utemeljeno tudi z leksikalnimi posebnostmi smučanja, ki je izrazno zelo raznovrstno. S pojavom novih zvrsti, ki prihajajo zlasti iz angleško govorečega okolja, se namreč uvajajo tuji izrazi, ki v zadnjih stopnjah podomačevanja oblikujejo slovenske sopomenke. Med izrazi, sprejetimi v Slovar, je tako mogoče zaslediti stopnje tega postopka. Nove prevzete besede so zapisane v originalni obliki in (še) nimajo slovenskega ustreznika (hold, duck stance). Pri drugih se slovenska sopomenka že pojavlja (freeride : prôsto smúčanje, half pipe : snéžni žléb) ali pa je ta v Slovarju ponujena kot izrazna možnost (seven offaxis : sédem Ó). Take v rabi delno potrjene besede sicer niso običajni del slovarskega besedja, a jih je strokovna skupina, ki je sestavljala Slovar, s strinjanjem stroke oziroma njenega področnega strokovnega predstavnika želela ponuditi uporabnikom. S tem smo želeli zadostiti poimenovalnim možnostim slovenščine in konec koncev tudi upravičiti naslov Slovarja, obenem pa z neprikrivanjem tujega prikazati stanje slovenske smučarske terminologije. Predlagani novi izrazi (13), v glavnem poimenovanja tračnic v snežnem parku, so označeni s piko na koncu zapisa iztočnice.

V Slovar smo enakovredno sprejeli novejše zvrsti smučanja, deskanje na snegu, smučanje prostega sloga, zvrsti smučanja zunaj urejenih smučišč in druge. Tako gledanje izvira iz razklepanja mej donedavnega pojmovanja smučanja, ki se je enačilo z alpskim smučanjem. Upoštevali smo tudi novo dejavnost – smučanje invalidov. Zaradi priljubljenosti zimskih športov, katerim je osnovna podlaga drsenje po snegu, so v Slovarju tudi njihovi nosilni termini (sánkanje, bòb, ráfting na snégu). Ker Slovenci še nimamo splošnega športnega slovarja, smo upoštevali tudi nekatere izraze, ki so skupni drugim vrstam športa (prédnost, zaostánek). Praviloma so prikazani s smučarskega vidika. Sedanje in pretekle smučarske prireditve zahtevajo faktografsko dopolnjen leksikonski pristop, zato v Slovarju niso zajete. Izrazov iz nižjepogovorne plasti tipa šus, špura, kanta, klipsna prav tako ni v Slovarju.

Slovar ima 4050 iztočnic. Razvrščene so po absolutni abecedi, izrazi z začetnim številskim delom pa brez upoštevanja tega prvega člena (135-métrska smúčarska skakálnica).

3. Zgradba slovarskih sestavkov

3.1.    O izrazni obliki iztočnic

3.1.1.  Ob variiranju strokovnega para smučí : smúčka (nováške smučí : nováška smúčka) je pri vrstnem opisovanju smuči (blóške smučí, álpske smučí) kot iztočnica naveden izraz smučí. Kadar pa je poudarek na eni od dveh enot, ki sestavljajo to pripravo za drsenje, je v iztočnici izraz smúčka (napéta smúčka, obremenjêna smúčka).

3.1.2.   Ob izrazih z označevalnikom za število navadno množina (nav. mn.) se razlagalna beseda ravna po večinski rabi izraza. Samostalnik smúčarske vezí je na primer v iztočnici naveden v množini z označevalnikom nav. mn. Taka raba je v stroki pogostejša. Pri izrazu álpski smúčarski čévelj pa je iztočnica v ednini, ker navezava na edninsko rabo ni prisiljena.

3.1.3.   Pomensko razvejane pojmovne skupine tipa svetôvno prvénstvo v nórdijskem smúčanju, olímpijski slálom, môški slálom, žénski slálom so prikazane le z enim strokovnim izrazom, ki nakazuje značilno vezavo. Prikazovati vse, na primer môški vèleslálom, žénski vèleslálom ipd. bi bilo neekonomično. Razlaga pomena se lahko prenese na druge enote.

3.1.4.   Čedalje pogostejše izražanje občnih imen v kratični obliki se odraža tudi v sprejemu kratic za pogoste smučarske pojme (SL, VSL) in v občnih imenih s kratičnim prvim delom (FÍS-tóčka, ÍBU-tóčka).

3.1.5.   Slovar z družinsko kazalko (ipd.) usmerja na pisne dvojnice v okviru besedne družine (štárt /.../ ipd. gl. start ipd., šprint /.../ ipd. gl. sprint ipd.).

3.1.6.   Tipe izrazov slálom próga Slovar piše narazen in brez dvojnice skupaj, v čemer se oddaljuje od Slovenskega pravopisa 2001.

3.1.7.   Terminološki slovarji ne prikazujejo odstopanj od regularnega izgovora pri domačih izrazih. Uporabnik najde ustrezne podatke v Slovarju slovenskega knjižnega jezika ali v Slovenskem pravopisu 2001. Nanj se Slovar opira tudi pri izgovoru prevzetih besed.

3.2.    Glava slovarskega sestavka

3.2.1.  Glava slovarskega sestavka uvaja določeno izrazno enoto (termin) s smučarskega področja in sega od zapisa iztočnice do oznake za besedno vrsto. Zajema v poudarjeni tipografiji zapisano iztočnico, določitev njenih slovničnih lastnosti, izgovor, kjer je potrebno, in morebitne dvojnice iztočnice.

3.2.2.    Glede na število členov so iztočnice eno-, dvo- ali večbesedne. Po merilu besednovrstne pripadnosti je največ samostalnikov ali samostalniških besednih zvez (odrív, cíljna vrátca, hŕbtna straníca snéžnega žléba). Druga pogosta besedna vrsta v iztočnicah so glagoli in glagolske besedne zveze (skákati na smučéh).

3.2.3.    Samostalniki so kot iztočnice navedeni v imenovalniku ednine, glagoli pa v nedoločniku.

3.2.4.    Slovnične lastnosti pri samostalniku so opredeljene z oznako za spol (moški, ženski, srednji) in z rodilnikom, ki nakazuje sklanjatveni vzorec, pri glagolih pa z oznako za glagolski vid in s prvo osebo ednine sedanjika z nakazanim spregatvenim vzorcem.

3.2.5.    Iztočnica prinaša tudi informacijo o naglasu, in sicer o njegovem mestu ter kvaliteti in kvantiteti naglašenega samoglasnika.

3.2.6.    Izgovor se navaja pri izrazih, ki niso ustaljene enote leksikalnega sistema slovenskega jezika. Skupaj z naglasom je naveden v oglatem oklepaju. Primer: half pipe -- -- [háf pájp] m (ang.) žarg. → snéžni žléb

3.2.7.    V glavi slovarskega sestavka so navedene tudi dvojnice. To so pisno in naglasno vzporedne in s pomenom iztočnice popolnoma prekrivajoče se oblike izraza. Primer pisne dvojnice: stártna čŕta -e -e in štártna čŕta -e -e ž. Primer naglasne dvojnice: skôki na smučéh -ov -- -- in skóki na smučéh -ov -- -- m mn. Razmerje med iztočnico in dvojnico je ovrednoteno z označevalnikoma »in« ali »tudi«, pri čemer »in« vzpostavlja enakovredno dvojnico, »tudi« pa manj pogosto.

3.2.8.    Z dvojnico sta prikazana tudi termina, ki v različni izrazni obliki nastopata v sobesedilu (snéžni pláz : pláz). V krajši obliki se izraz pláz pojavlja v smučarskih besedilih, za sobesedilno nesmučarsko rabo pa je značilna daljša oblika (snéžni pláz). Primer prikaza v glavi: pláz plazú in snéžni pláz -ega plazú m.

3.3.     Zaglavje

3.3.1.  Zaglavje je del slovarskega sestavka, v katerem se navajajo slovnične posebnosti iztočnice in sega od oznake za besedno vrsto do začetka razlage.

3.3.2.   V zaglavju je pri samostalniku opozorilo na pogosto rabo v določenem številu (nav. mn., mn.). Primer: álpski smúčarski čévelj -ega -ega -vlja m nav. mn.; blóške smučí -ih -í ž mn.

3.3.3.   Pri glagolu je v zaglavju navedena značilna raba v določeni osebi (nav. 3. os.). Primer: snežíti -ím nedov., nav. 3. os., brezos.

3.3.4.   V zaglavju so navedene kratice, izvor prevzetih besed in razvezave kratic v njihovem izvornem jeziku. Primer: smúčarski cénter -ega -tra m K: SC /…/ , freestyle -- [fristájl] m (ang.) /…/ ; GLM GLM-ja [gǝlǝmǝ̀ -ǝ̀ja] m (ang. Graduated Lenght Method) krat. /…/

3.3.5.   Poimenovanja za zaščitene blagovne znamke so v skladu z zakonodajo označene z znakom ^®. Primer: elánke elánk ž mn. Elan^® /…/

3.4.     Razlage

3.4.1.  Z razlago se izraža pomen določenega izraza. Njeno mesto je za zaglavjem, zapisana je v ležečem tisku.

3.4.2.    Za popolno razumevanje pomena je priporočljivo prebrati razlage vseh izrazov, ki so uporabljeni v pomenskem opisu določenega termina. Zaradi take povezave med iztočnicami in izrazi, uporabljenimi v razlagah, so tu termini zapisani v popolni obliki, čeprav to kdaj preobloži stil, posebno pri pridevniških zvezah v naštevalnih skupinah. Primer: snéžni žléb /…/ polkrožna, podolgovata strojno narejena oblika z dnom in dvema visokima stranicama v snežnem parku za deskanje prostega sloga in smučanje prostega sloga. Če izraz dèskanje prôstega slóga ne bi bil naveden v polni obliki, razlaga ne bi bila natančna.

3.4.3.    Vsi termini, ki so rabljeni v razlagah, morajo praviloma biti navedeni kot iztočnice. To pravilo zahteva tudi sprejem pogosto rabljenih glagolnikov, ne glede na to, da so izpeljani iz glagolov, ki so prav tako sprejeti Slovar.

3.4.4.    Enaka razlaga pri več izrazih pomeni, da so izrazi popolne sopomenke (sinonimi). Sopomenke uvaja označevalnik S.

3.4.5.    Normativnost slovarja se kaže v tem, da imajo izrazi iz knjižnega jezika polnopomensko razlago; ob izrazih, ki so v stroki manj pogosti ali so iz pogovorne, strokovno pogovorne, nestrokovne rabe, žargonske ali narečne socialne zvrsti pa je za puščico naveden priporočeni izraz iz knjižnega jezika. Primer: smúčarska dèska -e -e ž → snéžna dèska; girlánda -e ž zastar. → vênček.

3.4.6.    Če je bilo med izrazi, navedenimi za puščico, mogoče vzpostaviti jezikovno normativno razmerje, so razvrščeni od bolj priporočljivega k manj priporočljivemu, sicer pa so navedeni po abecedi.

3.4.7.    Iztočnica, ki je v slovarskem sestavku prikazana s puščico, se imenuje kazalka. Kazalka je tudi puščica v takem slovarskem sestavku.

3.4.8.    Povratna puščica v slovarskem sestavku pomeni, da se izraza popolnoma pomensko prekrivata, delno se razlikujeta le po izrazni obliki. Pri izrazu na desni strani puščice je pomenska razčlenitev obeh izrazov, ki sta prikazana kot dvojnica.

3.4.9.   Posamezni pomeni pri istem strokovnem izrazu so zaznamovani z arabskimi številkami. V oklepaju navedene arabske številke, ki označujejo posamezen pomen, so tudi ob sopomenkah, nekaterih dvojnicah in izrazih, navedenih za označevalnikoma GL. in PRIM.

3.4.10. Slovnično pojasnilo v zvezi s sneg ­nakazuje vzorec omejene skladenjske vezave; v taki besedni zvezi izraz sneg, ki se lahko izmenjuje z drugimi izrazi, nastopa kot osebek. Primer: kopnéti -ím nedov., nav. 3. os., v zvezi s sneg z zmanjšanjem količine prenehavati biti na določenem območju in prehajati v tekoče stanje.

3.4.11. Kljub novejšim jezikovnim težnjam omenjati moško in žensko obliko kot enakovredni v slovaropisju še zmeraj velja, da je jezikovno nevtralna moška oblika. V razlagah sta obe kategoriji omenjeni le, kadar bi bila omemba samo nevtralne moške oblike nepopolna informacija (tekmovánje v spríntu štafét).

3.4.12. Pri razmejevanju smučanje : deskanje Slovar skuša najti uravnoteženo razmerje med merilom ekonomičnosti razlag in merilom pomenske osamosvojitve deskanja.

3.4.13. Pojasnila v drobnem tisku pred polnopomenskimi razlagami nakazujejo zunajjezikovne dejavnike in niso ožje pomenske sestavine samega izraza. Primer: nováške smučí -ih -í ž mn., med obema vojnama kratke, navadno otroške smuči iz vasi Novaki pri Cerknem, na zgornji strani s pritrjeno gumijasto podlogo pod stopalom, s prstnim stremenom za namestitev čevlja in s pritrjenim, do pasu visokim lesenim lokom na vsaki smučki, ki se je uporabljal za oporo med drsenjem.

3.4.14. Številskim podatkom smo se zaradi možnosti spreminjanja v razlagah izogibali; če so navedeni, veljajo za čas, ko je Slovar nastajal.

3.4.15. V razlagah ni omenjenih obstoječih stvarnih lastnih imen, ampak so klišeizirana: SZS > nacionálna smúčarska organizácija, FIS > mednárodna smúčarska organizácija. Nekaj redkih izjem pogojujejo slovarska pravila o natančnosti razlag (znák ZÚTS).

3.4.16. Naštevalna skupina, ki se ne konča z veznikom, nakazuje dopolnitve pojmov iz zadevne pojmovne skupine.

3.5.     Označevalniki

3.5.1.  Označevalniki določajo slovnične lastnosti (na primer m, ž, s), socialne-funkcijske zvrsti, v katerih se izraz uporablja (strok. pog., žarg.) ali časovno opredelitev (star., zastar.).

3.5.2.    K strokovno popolnejši pomenski obvestilnosti Slovarja prispeva označevalnik PRIM. Za označevalnikom PRIM. so navedeni samo izrazi s polnopomensko razlago (stilno nevtralni izrazi). Tu ni izrazov, ki so v razlagi zadevnega termina.

3.5.3.   Za označevalnikom PRIM. so po abecedi ali po pomenski bližini z iztočnico navedeni izrazi iz iste ali sorodne pojmovne skupine ali iztočnice, ki imajo antonimni, nasprotni pomen.

3.5.4.    Primer: nosíti smučí vodorávno nósim -í -- nedov. nositi med seboj povezane smuči v vodoravni legi na vrhu ali pod kapo nahrbtnika S: nosíti smučí počéz PRIM.: nosíti smučí vertikálno, nosíti smučí v trikót.

3.5.5.    Pogovorno (pog.) so označeni smučarski izrazi, ki se uporabljajo v splošnem pogovornem jeziku, strokovno pogovorno (strok. pog.) pa tisti, ki se rabijo v strokovnih pogovorih. To so pogosto enobesedni izrazi, ki imajo kot sopomenko dvočlenski strokovni izraz. Ker k razumevanju pogovornih in strokovno pogovornih izrazov pripomore jezikovna situacija, pisana beseda pa živi zunaj take določenosti, so tako označeni izrazi za pisana besedila manj primerni. Primer: kolíček -čka m pog. → smúčarski kolíček; zadéti odskòk -dénem -- dov., strok. pog. odskočiti v najbolj ugodnem trenutku glede na izrabo moči skočnih mišic in tehničnih sposobnosti smučarskega skakalca.

3.5.6.   Nestrokovno (nestrok.) so označene besede, ki niso v skladu z uveljavljeno terminologijo in jih stroka zavrača. Med pomenskimi sestavinami imajo pri uporabnikih večinoma nezavedno strokovno pomanjkljivost. Primer: reševálni čôln -ega -a m nestrok. → reševálne saní.

3.5.7.   Žargonsko (žarg.) so označeni izrazi, pri katerih je predstava z drugega strokovnega področja zelo močna. Tako so označeni tudi izrazi, ki izvirajo iz angleščine. Primer: vléči (skòk) vléčem (--) nedov., žarg. med letom z iztegovanjem telesa nad smuči premikati težišče sistema skakalec – smuči naprej, da se z ugodnim aerodinamičnim položajem podaljša smučarski skok; freestyle -a [fristájl] m (ang.) 1. žarg. → smúčanje prôstega slóga 2. žarg. → dèskanje prôstega slóga, prôsti slóg dèskanja.

3.5.8.   Narečno (nar.) so označeni izrazi, večinoma za smuči, ki so se ali se še uporabljajo v narečjih. Če niso več znani, označevalnik narečno nastopa v kombinaciji s starinsko. Primer: tŕske tŕsk ž mn., nar. → tekáške smučí; snéžke snéžk ž mn., star., nar. → smučí.

3.5.9. Zastarelo (zastar.) in starinsko (star.) so označeni izrazi, ki se ne rabijo več ne v pisnih ne v govorjenih besedilih. Med tema označevalnikoma je razlika v stopnji časovne oddaljenosti, zastar. je bližje današnjemu času. Primer: škíring -a m zastar. → kónjska vléka na smučéh; plòh plôha m nav. mn., star. → smúčka.

3.5.10. Nekdaj (nekdaj) je časovni označevalnik, dodan izrazom za označevanje pojmov, ki so se pojavljali zlasti po prvi svetovni vojni. Primer: krámpež -a m nekdaj priprava z ostrimi železnimi konicami, ki se je nataknila na čevlje, da na gladki ali ledeni snežni podlagi niso drseli.

3.5.11. Prej (prej) je časovni označevalnik, dodan izrazom za označevanje pojmov, ki so se pojavljali zlasti po drugi svetovni vojni. Primer: balét v dvojícah -a -- -- m prej balet na smučeh s smučarjem in smučarko, ki istočasno izvajata enake ali različne gibalno zahtevne in estetsko dovršene like.

Za vse zgoraj navedene alineje glej tudi seznam označevalnikov.

3.6.    Tujejezični ustrezniki

3.6.1.  Angleški in nemški ustrezniki kažejo prevladujočo rabo terminov na angleškem in nemškem govornem področju. Ustreznikov za poimenovanja pojmov, ki so tipično slovenski in v tujih pojmovnih sistemih ne obstajajo oz. se bistveno razlikujejo, ne navajamo, npr. starostne kategorije tekmovalcev ali elementarne igre za učenje smučarskih spretnosti. Nekateri ustrezniki so čisti prevedki izhodiščnega termina, navedeni so predvsem kot pomoč za sporazumevanje med strokovnjaki, ne kažejo pa dejanske rabe. Označeni so z zvezdico.

3.6.2.   Slovnične informacije pri nemških ustreznikih navajamo po Dudnovem nemškem pravopisu, zato upoštevamo obliko Ski za smučko in smuči (v množini) in ne variantnega zapisa Schi oziroma prav tako dovoljene in (manj) rabljene množinske oblike Skier. Pri osnovnih oblikah, npr. smučanje, navajamo obe obliki, torej Skifahren in Skilaufen, pri vseh izpeljanih oblikah, denimo alpski smučar ipd., pa smo se odločili za prevladujoč zapis alpiner Skifahrer in ne navajamo še ustreznika alpiner Skiläufer, ki se tudi pojavlja v strokovnih besedilih.

3.6.3.   Kadar ima posamezen slovenski termin več relevantnih tujejezičnih ustreznikov, smo se odločili za tri najpogostnejše, npr. swinging with wide position of skis, wedeln with wide position of skis, wedeln with wide posture of skis za hitro vijuganje z razklenjenimi smučmi.

3.6.4.   Če isti tuji ustreznik velja za več pomenov, je kot skupen prevod naveden za zadnjim pomenskim razdelkom.

3.6.5.   Ker so geometrijski elementi smučarskih skakalnic razloženi opisno, niso zajeti v angleško- in nemško-slovenskem obrnjenem slovarju.

Ljudmila Bokal

ang.	angleško
dov.	dovršni glagol ali dovršna glagolska besedna zveza
dv.	dvojina, izraz se uporablja v dvojini
f	femininum; samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola v nemščini
fra.	francosko
gl.	glej ustreznejšo in pogostejšo pisno dvojnico
in	uvaja enakovredno pisno ali naglasno dvojnico
ipd.	družinska kazalka
K	kratica; oznaka v pomenskem razdelku slovarskega sestavka
krat.	kratica; oznaka v zaglavju slovarskega sestavka
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola; maskulinum; samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola v nemščini
mn.	množina; izraz se uporablja v množini
n	nevtrum; samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola v nemščini
nar.	narečni izraz
nav. mn.	navadno v množini
nav. 3. os.	navadno 3. oseba ednine
nedov.	nedovršni glagol ali nedovršna glagolska besedna zveza
nekdaj	označevalnik za pojav, predmet, ki je obstajal zlasti do II. svetovne vojne; izraz   zanj še obstaja
nem.	nemško
nestrok.	nestrokovno
pl	plural; množina v nemščini
pog.	splošno rabljen pogovorni izraz
prej	označevalnik za pojav, predmet, ki se je pojavil po II. svetovni vojni; v sedanjosti ga ni več ali redko; izraz zanj še obstaja
PRIM.	primerjaj izraz iz sorodne ali iste pojmovne skupine ali izraz z nasprotnim pomenom
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
S	sopomenka (sinonim); strokovni izraz z enakim pomenom
Si	simbol, dogovorjena črka za označevanje pojmov; oznaka je v pomenskem razdelku slovarskega sestavka
simb.	simbol, dogovorjena črka za označevanje pojmov; oznaka je v zaglavju slovar skega sestavka
star.	starinski izraz
strok. pog.	strokovnopogovorni izraz
tudi	uvaja manj rabljeno pisno ali naglasno dvojnico
v	verbum; glagol v nemščini
v zvezi s sneg	v besedni zvezi izraz v poševnem tisku nastopa kot osebek; glede na vezavo ob  posameznih iztočnicah se lahko izmenjuje z drugimi
zastar.	zastareli izraz
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola
žarg.	žargonski izraz
→	puščica, kazalka, napotilo k strokovno ali/in jezikovno ustreznejšemu ali pogosteje uporabljanemu izrazu, kjer je celotna jezikovna informacija
/	ali
( )	okrogli oklepaj za navajanje pojasnil
[]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
*	iz slovenščine preveden, v angleščini ali nemščini neustaljen prevedek
↔	dvosmerna puščica kaže na sobesedilno enakovreden strokovni izraz. Vsa jezikovna informacija o obeh izrazih je ob izrazu na desni strani dvosmerne puščice.
®	izraz, zavarovan kot blagovna in/ali storitvena znamka (pravica industrijske lastnine)
•	oznaka za v rabi delno potrjeno poimenovanje; navedena je na koncu zapisa iztočnice

ABRAHAM, Horst, 1977: The American Teaching Method. PSIA Educational Foundation, Inc.

ALLAIS, Emile, 1947: How to Ski by the French Method. Paris: Edition Fleche Publishers.

ALLEN, E. John B., 1993: From Skisport to Skiing. One Hundred Years of an American Sport, 1840–1940. Amherst: The University of Massachussets Press.

Alpsko smučanje. Delovno gradivo za kadrovske tečaje. 1992. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Alpsko smučanje. Študijsko gradivo. 1998. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

American Ski Annual. 1934–1957. Official Publication of National Ski Association of America.

ANDERSON, David, 2007: Ski School. London: New Holland Publishers Ltd.

BADJURA, Rudolf, 1931: Smuška terminologija. Ljubljana: samozaložba.

BADJURA, Rudolf, 1956: Bloško starosvetno smučanje in besedje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

BALLU, Yves, 1991: L’Hiver de glisse et de glace. Paris: Gallimard.

BATAGELJ, Borut, 2000: Začetki modernega smučarstva na Slovenskem: od prvih poskusov konec XIX. stoletja do afirmacije smučanja na Slovenskem. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

BATAGELJ, Borut, 2002: »Snežke«. Prispevek k zgodovini smučanja na Trnovski planoti. Kronika, 50/1, str. 31–44.

BATAGELJ, Borut, 2003: Od skokov k poletom. Študijski predmet Šport in nacionalna identiteta v 20. stoletju. Ljubljana: Fakulteta za šport.

BATAGELJ, Borut, 2008:  Socialna zgodovina smučanja na Slovenskem. Doktorska disertacija. Ljubljana: [B. Batagelj].

BATAGELJ, Borut, 2009: Izum smučarske tradicije. Kulturna zgodovina smučanja na Slovenskem do leta 1941. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije.

BATAGELJ, Borut: Zgodovina smučanja skozi zgodbe štirih smučarskih tehnik. Pridobljeno 16. 11. 2010 s http://batagelj.blog.siol.net/2008/02/13/zgodovina-smucanja-skozi-zgodbe-stirih-smucarskih-tehnik/ .

BEUSAN, Andro, 1984: Sportski riječnik. Sarajevo: Svjetlost.

BOKAL, Ljudmila, 2009: Izrazi za sneg in smuči v slovenski smučarski terminologiji. V: KOLETNIK, Mihaela (ur.): 6. kongres SIDG, 14.–18. 9. 2009. Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, str. 34.

BOKAL, Ljudmila, 2009: Kaj pa je tebe treba bilo – freeride. Delo, leto 51, št. 14, str. 10.

BOKAL, Ljudmila, 2009: V katere vede sega smučarsko izrazje? Modre novice, 2008/2009, št. 2, str. 7.

BOKAL, Ljudmila, 2010: Izrazi za sneg in smuči v slovenski smučarski terminologiji. Slavia Centralis, letn. 3, št. 2, str. 109–124.

BOKAL, Ljudmila, 2010: Jezik je kot travnik. Delo, leto 52, št. 9, str. 19.

BOKAL, Ljudmila, 2010: Smuči so po izvoru slovenski narečni izraz. Modre novice, 2009/2010, št. 2, str. 5.

BOKAL, Ljudmila, 2011: Angleška imena tudi za izdelke? Delo, leto 52, št. 15, str. 15.

BULC, Urh, 2007: Razvoj snežnega parka na Voglu in njegovo trženje. Diplomsko delo. Pridobljeno 4. 10. 2010 s http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/bulc-urh.pdf .

BURNIK, Stojan, 2003: Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

ČRNIVEC, Borut, TERČELJ, Andrej, 1997: Skrivnosti nedotaknjenih strmin. 101 nasvet za smučanje zunaj smučišč. Ljubljana: samozaložba.

Deskanje na snegu. Interno teoretično gradivo za tečaj usposabljanja. Učitelj 1. in 2. stopnje deskanja na snegu. [Publikacija in videoposnetek]. 2005. [Begunje na Gorenjskem]: Društvo učiteljev deskanja na snegu, Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Deutsche Skischule. Kurzplan für die Praxis. 1983. München, Wien, Zürich: Deutscher Verband das Wesen, BLV Verlagsgesellschaft.

Dizionario Neve Valanghe (italiano, francese, inglese, tedesco, spagnolo, sloveno). Pridobljeno 15. 1. 2010 s http://www.cai-svi.it/dizionario.php .

Ekipa. Posebna izdaja revije. Ljubljana, februar 2010.

Evropski standard, Europäische Norm, European Standard, Norme Europé. Varnostne zahteve za žičnice in vlečnice. ICS, slovenska verzija, Ljubljana, 2003.

Fachbegriffe der Leibeserziehung und des Sports. Teil 1, Skiterminologie. 1975. Wien: Internationaler Verband für das Skilehrwesen.

FEHR, Hubert, KUCHLER, Walter, 2008: Heiß auf Weiß. Düsseldorf: Skimedia e.V.

FRY, John, 2006: The Story of Modern Skiing. Lebanon: University Press of New England.

GASSER Hans - Heini, 2008: Skisprungschanzen, Bau-Normen 2008. Pridobljeno 7. 2. 2009 s http://www.fis-ski.com/data/document/skisprungschanzen_bau-normen2008.pdf  .

GAUTIER, Gérards, 1994: Terminology du ski alpin. Grenoble: Presses Universitaires de Grenoble.

Geografski terminološki slovar. 2005. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

GIACOMELLI, Oto, 1979: Učni načrt za usmerjevalne selekcije v smučarskih skokih. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.

GIACOMELLI, Oto, ZAJC, Ludvik, OMAN Miro, 1970: Pionirska skakalna šola. Ljubljana.

GIRAUD, Janvier, 1980: Le ski de fond. Paris: Hachette.

GOLNAR, Tone, 2002: Turno smučanje. Priročnik za turne smučarje. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

GOREC, Joso, 1945: Zgodovinski pregled smučanja med Slovenci: 1. Bloke, 2. Sodobno smučanje (1910–1945), 3. Planica (1934–1945). Ljubljana: tipkopis.

GUČEK, Aleš, VIDEMŠEK, Dušan s sodelavci, 2002: Smučanje danes. Gradivo za usposabljanje. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

GUČEK, Aleš, VIDEMŠEK, Dušan s sodelavci, 2003: Alpsko smučanje. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

GUČEK, Aleš, 1992: Spomini na smučanje. Ljubljana: tipkopis.

GUČEK, Aleš, 1995: Zgodovinski zavoji ZVUTS-a. Almanah ob 60-letnici ustanovitve Zbora smuških učiteljev. Ljubljana: Zveza vaditeljev, učiteljev, trenerjev smučanja Slovenije.

GUČEK, Aleš, 1998: Po smučinah od pradavnine. Ljubljana: Magnolija.

GUČEK, Aleš, 2004: Sledi smučanja po starem. Smučarske tehnike. / In the Tracks of old-time Skiing. Ski Techniques. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

GUČEK, Aleš, 2009: Brez sape v hrib. Razvoj slovenskih žičnic. Ob 70-letnici prve smučarske vzpenjače v Sloveniji in 60-letnici prve smučarske vlečnice v Sloveniji. Ljubljana: Združenje žičničarjev Slovenije.

GUČEK, Svetozar, 1969: Priročnik za smučarske sodnike in organiziranje smučarskih tekmovanj. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

GUČEK, Svetozar, 1989: Slovenija, zibelka smučanja v srednji Evropi. Ljubljana: Kmečki glas.

HLAČER, Teja, 2000: Ko se planina preobleče. Bajtarstvo Velike planine. Ljubljana, Trzin: samozaložba.

HROVATIN, Bojan, 1956: Igre na snegu. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Interski Deutschland Hrsg. Ski - Lehrplan - Basic. 2003. München: Deutscher Verband für das Skilehrwesen. BLV Verlagsgesellschaft.

ISIA Congress, Rovinj, 8th–12th May 2004.

JACQUEMIN, Monique, TETE, Christian, 1990: Datation documents Lexicographiques 36. Paris: Centre National de la Recherche scientifique.

JAKOMIN, Darinka, 1997: Od prvih korakov na snegu do zavojev po paralelni poti. [Priročnik za učenje smučanja mlajših otrok.] Koper: samozaložba.

JAVOR, Edo, 2008: Organizacijsko-strokovni vidiki delovanja šole smučanja Maredo. Diplomsko delo. Ljubljana: [E. Javor]. Pridobljeno 7. 2. 2010 s http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22044870JavorEdo.pdf .

JELOČNIK, Marjan idr., 1976: Učitelj smučanja. Gradivo za teoretične izpite. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

JELOČNIK, Marjan idr., 1986: Vaditelj smučanja. Gradivo za teoretične izpite. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo.

JELOČNIK, Marjan, 1965: Šola alpskega smučanja. Ljubljana: Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov.

JELOČNIK, Marjan, 1966: Šola alpskega smučanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

JELOČNIK, Marjan, ŠMITEK, Janez, ŠTURM, Janez, 1972: Treniranje alpskega smučanja. Priročnik zgodnje športne usmeritve v alpsko tekmovalno smučanje. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo, Visoka šola za telesno kulturo.

JELOČNIK, Marjan, 1981: Začetki in razvoj smučanja v Sloveniji in evolucija alpske smučarske tehnike. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

JENČIČ, Igor, 1998: Slovenija z okolico. [Turnosmučarski vodnik.] Ljubljana: Sidarta.

JOŠT, Bojan, PUSTOVRH, Janez, 1995: Nordijsko smučanje. Teorija in metodika športne vzgoje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

JOUBERT, Georges, VUARNET, Jean, 1966: Comment se percectionner à ski. Paris: Arthaud.

JOUBERT, Georges, VUARNET, Jean, 1967: How to ski the New French Way. New York: The Dial Press.

JOUBERT, Georges, 1970: Pour apprendre soi - même à skier. Paris: Arthaud.

Juristiches Glossar - Legal glossary - Glossaire juridique - Glossario giuridico - Pravni glosar - Glosario jurídico - Glossari jurídic. 2003. Pridobljeno 7. 5. 2010 s http://www.oitaf.org/francais/STA4GLOSSAR1%20%20fr,.doc .

KALČIČ, Boris, 1980: Akrobatsko smučanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

KARNIČAR, Davo, 1996: Alpinizem, samoljubje, ljubezen. Smučanje z Annapurne. Radovljica: Didakta.

Katalog jesen/zima 2009/2010. Iglu šport.

Katalog Sport Equipment 2004/2005. SPM.

Kodeks etike, dolžnosti in pravila smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev Slovenije. 1987. Ljubljana: Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

KODRAN, Jože, 1933: Smučarski ABC. Ljubljana: samozaložba.

KOPAČ, Vlasto, 2006:  Iverí z Grintovcev. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

KORDEŽ, Milena, KORDIŠ, Iztok, 2001: Šola teka na smučeh. Ljubljana: SZS, ZUTS.

KOROLJKEVIČ, Volodja idr., 1993: Tek na smučeh. [Ljubljana: samozaložba D. Ulaga.]

KOSOVÁ, Jana, 2000: Slovník lyžování. Anglicko-český a česko-anglický heslář odborných výrazů. Praha: Karolinum.

KOVAČ, Igor, 2010: Novodobna opredelitev zimskih športnih panog na osnovi različnih kriterijev klasifikacije. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

KRISTAN, Silvo, 1987: Turno smučanje. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo.

KRISTAN, Silvo, 2000: Športoslovje na Slovenskem danes. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

KRISTAN, Silvo, 2004: Iz terminološke beležnice. Šport, 52/4, str. 40–46.

KUCHLER, Walter, 1996: SuperSki – radikal radial. Skilehrplan alpin von Sports. Köln: Echo Verlags - GmbH.

KUCHLER, Walter, 1997: Skirevolution Carving. Die neue Lust am Skifahren. Werne: Verlagsagentur CAPsys.

KUGOVNIK, Otmar, SUPEJ, Matej, NEMEC, Bojan, 2003: Biomehanika alpskega smučanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

KUMP, Robert, 1931: Smučanje. Ljubljana: samozaložba.

LANG, Serge, 1967: Le ski et autres sports d’hiver. Paris: Larousse.

Lehrbriefe, 2000. 2002. Planegg: Deutscher Skiverband.

LEŠNIK, Blaž, 2007: Naše smučine. Teorija in metodika alpskega smučanja. Ljubljana: SZS – ZUTS Slovenije.

Licenčna knjižica. 1995. Ljubljana: Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

LUND, Morten, MASIA, Seth: A short History of skis. Pridobljeno 30. 3. 2010 s

http://www.skiinghistory.org/index.php/2011/08/a-short-history-of-skis .

LUND, Morten: The Strange Long History of Short Ski. Pridobljeno 30. 3. 2010 s http://www.skiinghistory.org/skishistory.html .

MAJNIK, Nande, 1941: Bele gazi. Kranj: Triglav.

MARUŠIČ, Tomaž., 2006: Slovensko smučarsko pravo in varnost na smučiščih. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

MASIA, Seth: Evolution of Ski Shape. Pridobljeno 30. 3. 2010 s http://www.skiinghistory.org/skishistory.html .

MASIA, Seth: Release! Pridobljeno 30. 3. 2010 s http://www.skiinghistory.org/skishistory.html .

MAVER, Milan, 1983: Smučati z užitkom. Ljubljana: Center SOO.

MAVER, Milan, 1996: Novo za smučarje: nova radialna tehnika, nove radialne smuči SCX, novo na naših smučiščih. [Priročnik za smučarje.] Ljubljana: samozaložba.

MAVER, Milan, 2001: Kako smučati z novimi smučmi. Heretične misli učitelja smučanja. Ljubljana: Knjižna zadruga.

MAVER, Milan, BELEHAR, Iztok, 1995: Spet zavoj k bregu – ne, hvala. [Priročnik za smučarje.] Ljubljana: Knjižna zadruga.

McNAB, Neil, 2007: Go Snow-Board. London: New Holland Publishers Ltd.

Mednarodni posvet Gorski turizem, gorska turistična infrastruktura in žičniška zakonodaja. Zbornik. 2000. Maribor: Fakulteta za gradbeništvo.

Mednarodni pravilnik za smučarska tekmovanja: IWO. 1988. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije, Odbor smučarskih sodnikov.

Mini-guide. 10 règles de conduite sur les pistes. 2001. Paris: Ministère de la jeunesse et des sports.

Model izobraževanja strokovnih smučarskih kadrov v Republiki Sloveniji.1994. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za izobraževanje strokovnih amaterskih kadrov, Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

MOTZ, Antje, ULMRICH, Ekkehart, 1972: Skilanglauf - Wie und Wo ? München: Wilhelm Heyne Verlag.

MÜLLER, Rolland, 2000: Personen - Kollisionen beim Schneesport, Häufigkeit und mögliche Ursachen. BFU - Report no. 43. Berne: Swiss Council for Accident Prevention BFU.

NANSEN, Fridtjof, 1955: Preko Grönlanda. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Norme française; Pistes de ski, Pistes de ski alpin, balisage, signalisation et information. 2001. Association Française de Normalisation.

OREL, Boris, 1964: Bloške smuči. Vprašanje njihovega nastanka in razvoja. Ljubljana: Slove-
nska akademija znanosti in umetnosti.

PAVČIČ, Janez, 1988: Tek na smučeh. Ljubljana: Zveza telesnokulturnih organizacij, Telesnokulturna skupnost Slovenije.

PAVŠEK, Miha, 2002: Snežni plazovi v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

PETROVIĆ, Krešimir, ŽVAN, Milan, 1985: Alpska šola - cicibani. (Priročnik.) Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo.

PETROVIĆ, Krešimir, BELEHAR, Iztok, PETROVIČ, Rok, 1983: Neues in der Skitechnik und Methodik. 2, Der Weg zum Erfolg. Basel: Biorama.

PETROVIĆ, Krešimir, BELEHAR, Iztok, PETROVIČ, Rok, 1987: Po Rokovih smučinah. Alpsko smučanje - tehnika in metodika. Sarajevo: Agencija za tržišne komunikacije; Celovec: Drava.

PETROVIĆ, Krešimir, ŠMITEK, Janez, ŽVAN, Milan, BELEHAR, Iztok, 1983: The path to success. Alpine skiing - youngsters. Ljubljana: Mladinska knjiga International.

PILSS - SAMEK, Hannelore, 1974: Skilanglauf. München: Humboldt - Taschenverlag.

PIŠOT, Rado, MUROVEC, Sandi, GAŠPERŠIČ, Boštjan idr., 2000: Smučanje 2000+. Tehnika alpskega smučanja. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije, Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

PIŠOT, Rado, VIDEMŠEK, Mateja, 2004: Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Planinski terminološki slovar. Slovensko-angleško-nemško-francosko-italijanski slovar planinskega, alpinističnega, plezalskega izrazja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002.

Planinski vestnik. Pridobljeno 16. 11. 2010 s http://www.pvkazalo.si/home.asp .

Poročilo za IX. redno glavno skupščino. 1931. Ljubljana: Jugoslovanski zimsko-sportni savez.

Poročilo za XIII. redno glavno skupščino. 1935. Ljubljana: Jugoslovanski zimsko-sportni savez.

Poročilo za XIV. redno glavno skupščino. 1936. Ljubljana: Jugoslovanski zimsko-sportni savez.

PRAČEK, Ciril, 1948: Smučanje. Ljubljana: Fizkulturna zveza Slovenije.

PRAČEK, Ciril, 1972: Turni smuki. Julijske Alpe. Ljubljana: Planinska založba.

Pravila za prireditve in tekmovanja Mednarodne biatlonske zveze (IBU). Dosegljivo na spletnih straneh http://www.biathlonworld.com/en/participation_rules_juries.html .

Pravilnik o tehničnih zahtevah za obratovanje smučišč. Uradni list, št. 116, 9. 12. 2008.

PROBST, Pierre, 2008: Caroline aux sports d’hiver. Paris: Hachette Jeunesse.

RAGUSO, Victor, 2000: Course Preparation and Maintenance. Chapter 12. New York: State Ski Racing Association.

RAIŠP, Jože, 1975: Hoja in tek na smučeh. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.

SCHUSTER, Werner F., 1979: Risk Awareness and Skiing Safety in the Ski School. PSIA Educational Foundation, Inc.

SEVER, Drago, BEDRAČ, Gorazd, 2006: Smučišče in oprema smučarskih prog. Preparacija smučarskih prog in površin. Ljubljana: Center za poslovno usposabljanje.

Skiing Journal,1951–1957. Supplements to the American Ski Annual, official publication of National Ski Association of America.

Ski - Lehrplan. Band 1–6. (Band 1: Grundschule. Band 2: Umsteigeschwingen. Band 3: Parallelschwingen. Band 4: Nordischer Skilauf. Band 5: Theorie.) 1972–1975. München: BLV Verlagsgesellschaft mbH; Frankfurt: Wilhelm Limpert Verlag.

Slikovni besednjak: francoski in slovenski. 1964. Ljubljana: Mladinska knjiga; Beograd: Grafos.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2005. Ljubljana: DZS.

Slovenski standard. SIST ENV 1907, Varnostne zahteve za žičniške naprave za prevoz potnikov; izrazje. 2003. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo.

Slovensko smučanje 1993/1994. 1993. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije.

Smučanje 2000+. Gradiva teoretičnih predavanj. 2000. Ljubljana: ZUTS Slovenije.

Smučanje danes. 1969. Ljubljana: Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Smučarski koledar 1982. 1981. Ljubljana: Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Smučarski koledarček 1951. 1950. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije.

Smuči: izbira, priprava, vzdrževanje, mazanje. 1982. [Pripravila strokovna komisija Zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.] Ljubljana: Center za sodobno opremo in oblačenje.

STEINBUCH, Mire, 2009: Angleško-slovenski plezalski slovarček. Planinski vestnik, Let. 114, št. 9. Priloga.

Storm storries. The Avalanche review, Vol. 24. No. 3, Feb. 2006. Pridobljeno 9. 10. 2010 s http://www.americanavalancheassociation.org/tar/TAR24_3_FINAL_LoRes.pdf .

Swiss Snowsports: Jahresbericht 2002/2003.

ŠEGULA, Pavle, 1986: Sneg, led, plazovi. Priročnik za planince, smučarje in druge. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.

ŠEGULA, Pavle, 1995: Večjezični slovar - Sneg in plazovi. Ljubljana: Gorska reševalna služba pri Planinski zvezi Slovenije.

ŠEGULA, Pavle: Branje o snegu in plazovih. Pridobljeno 12. 3. 2011 s http://www.gore-ljudje.net/objave/savenc/0711/ujma324.pdf .

ŠEGULA, Pavle: Večjezični slovar - Sneg in plazovi. Vneseni so popravki in nekaj dodatnih besed. Pridobljeno 20. 4. 2010 s http://www.ikar-cisa.org/ikar-cisa/documents/2007/Dictionar.pdf .

Šola alpskega smučanja. 1982. Ljubljana: Center za sodobno opremo.

Šola alpskega smučanja. Učni načrt - žepni priročnik. 1996. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Šola smučanja - osnutek. 1987. Ljubljana: Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Šola smučanja: 1974. 1973. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo, Visoka šola za telesno kulturo, Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

Šola smučanja. 1979. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Šola smučanja 2000+. Pridobljeno 14. 11. 2007 s http://www.nolimits-club.si/ski/sola.html in s http://www.smucarskiklub-zlatorog.si/ZUTS/datoteke/sola_smucanja_2000+.pdf .

ŠTURM, Roman, MUROVEC Sandi, 1994: Bela sled: vadba tehnike alpskega smučanja. Ljubljana: samozaložba.

Tekmovalna pravila Mednarodne smučarske zveze (FIS). Dosegljivo na spletnih straneh http://www.fis-ski.com/ .

Tekmovalni pravilnik za smučarske tekme. 1948. Ljubljana: Fizkulturna zveza Slovenije.

Tekmovalni red za smučarske tekme. 1932. Ljubljana: Savez sokola Jugoslavije.

Telemark - Lehrplan. Der Kick mit dem Knick. 2003. Planegg: Deutscher Skiverband.

Učni načrt in učni programi za višješolski študij na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. 1971. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo.

Učni načrt smučarskih tečajev.1930. Ljubljana: Jugoslovanski zimsko-sportni savez.

ULAGA, Drago, JELOČNIK, Marjan, 1960: Smučanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

ULAGA, Drago, 1947: Smučanje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

ULAGA, Drago, 1994: Od Valvasorja do Planice. V: Dokumenti slovenstva. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 324–336.

ULMRICH, Ekkehart, 1969: Vom Anfänger zum Ski - Rennläufer. Eine Trainingslehre für den alpinen Rennsport. München: BLV.

VAGNERS, Juris, 1972: Biomechanics Manual. PSIA Biomechanics Committee.

Veliki slovar tujk, 2002. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Veselo in varno na sneg. Priročnik splošnih mednarodnih pravil FIS (prirejeno po General rules, ed. 2001/2002). 2002. Ljubljana: Smučarska zveza Slovenije.

VIDEMŠEK, Dušan, GAŠPERIČ, Boštjan, VIDEMŠEK, Mateja, 2000: Varno in igraje na smuči. Ljubljana: ZUTS Slovenije.

VOLONTAR, Klemen: Trening Heli - RECCO. Pridobljeno 11. 1. 2011 s http://www.gore-ljudje.net/novosti/53372/ .

Vse za zimo. Ilustriran katalog - revija sportne delavnice B[ine] Kolb, Vižmarje - Št. Vid. n. Lj. 1932. [Ljubljana]: [s.n.].

WOCHESLANDER, Manfred, 1972: Smučanje za otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zakon o varnosti na smučiščih. Uradni list, št. 3, 10. 1. 2006.

Zakon o žičniških napravah za prevoz oseb. Uradni list, št. 126, 18. 12. 2003.

Zbornik Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. 1969. Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo.

Zima v Sloveniji. [Nekaj navodil za zimski oddih, zimski šport in zimske izlete v LR Sloveniji za sezono 1950–51.] Ljubljana: Komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS.

ZIMMERMAN, Ken, 1976: A Guide for Maintenance Fitness of Ski Instructors. PSIA, USA.

ZIMMERMANN, Klaus, 1990: Ski alpin. Kleines Lexikon. Berlin: Sportverlag.

ŽEVART, Rudi, 1994: Smučarski klub Velenje – 25 let, 1969–1994. Velenje: Smučarski klub Velenje.

ŽUN, Milan, 1935: Zimsko športni koledar 1935/36. Kamnik: samozaložba.

http://dictionary.reverso.net/french-english/ski%20alpin . Dostop 25. 7. 2011.

http://en.wikipedia.org/wiki/Ski_jumping . Dostop 5. 7. 2011.

http://en.wikipedia.org/wiki/Telemark_skiing . Dostop 5. 7. 2011.

http://issuu.com/zsrsplanica/docs . Dostop 5. 7. 2011.

http://itranslate4.si/ . Dostop 28. 2. 2011.

http://presis.amebis.si/prevajanje . Dostop 28. 2. 2011.

http://salewa.net . Dostop 5. 7. 2011.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran . Dostop 25. 7. 2011.

http://wiki.fisski.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.abc-of-snowboarding.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.abfreestyle.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.aboutskischools.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.adventuresportsonline.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.audioenglish.net/dictionary . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.avalanche.org . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.biathlonworld.com/en . Dostop 25. 7. 2011.

http://www.boarderconnection.de/Ski_Lehrplan_2006.pdf . Dostop 10. 1. 2011.

http://www.canada.com/sports/index.html . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.canadagames.ca . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.cccski.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.camptocamp.org/articles/107675/en/help-guidebook--grades-for-ski-touring-ski-mountaineering-and-snowshoeing . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.championshooters.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.dein-allgaeu.de/wetter/wetter_lawine_a.html . Dostop 28. 2. 2010.

http://www.epicski.com/wiki/snow-types-and-names-glossary . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.fatzer.com/contento/deCH/Home/Fachw%C3%B6rterbuch/tabid/145/language/de-CH/Default.aspx . Dostop 28. 10. 2010.

http://www.ffs.fr/site/disciplines/index.php?disc=fond . Dostop 25. 7. 2011.

http://www.fis-ski.com . Dostop 10. 2. 2009.

http://www.fisskijumping.com . Dostop 2. 4. 2011.

http://www.hickosports.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.ipc-nordicskiing.org . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.linguee.com/german-english . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.mechanicsofsport.com/skiing . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.megadasher.com/lexikon . Dostop 3. 5. 2011.

http://www.nwac.us/education_resources/dangerscale.htm . Dostop 14. 1. 2009.

http://www.olympia-lexikon.de . Dostop 9. 3. 2011.

http://www.olympic.org . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.rei.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.skialpinevalley.com . Dostop 25. 7. 2011.

http://www.ski-devil.de/wissenswertes/skigeschichte . Dostop 1. 6. 2011.

http://www.skimuseum.ca . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.skis.com/docs/glossary-of-ski-and-snowboard-terms . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.snowheads.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.soelden.com/main/DE/SD/WI//index.html . Dostop 7. 5. 2011.

http://www.talwaerts.de/lexikon.html . Dostop 3. 5. 2011.

http://www.telemarkski.com . Dostop 14. 1. 2009.

http://www.termania.net  . Dostop 28. 2. 2011.

http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=F1ARTF0009546 . Dostop 25. 7. 2011.

http://www.thefreedictionary.com . Dostop 5. 7. 2011.

http://www.verbinet.com/articles.php?id_articles_type=43 . Dostop 7. 5. 2011.

http://www.vintagewinter.com/collections . Dostop 5. 7. 2011.