Pravni terminološki slovar

PRAVNI TERMINOLOŠKI SLOVAR

GLAVNI UREDNIKI

Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Marjeta Humar, Mateja Jemec Tomazin, Aleš Novak, Luka Tičar, Mojca Žagar Karer

UREDNIŠKI SVET

Matej Accetto, Janez Kranjc, Marijan Pavčnik, Alenka Šelih

AVTORJI

Matej Accetto, Meta Ahtik, Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Aleš Ferčič, Katja Filipčič, Stanislav Fortuna (do leta 2014), Primož Gorkič, Franc Grad, Marjeta Humar, Šime Ivanjko, Mateja Jemec Tomazin, Igor Kaučič, Polonca Končar, Andreja Kostelec, Polonca Kovač, Vesna Kranjc, Jernej Letnar Černič, Špelca Mežnar, Damjan Možina, Aleš Novak, Barbara Novak, Rajko Pirnat, Jernej Podlipnik, Ada Polajnar Pavčnik, Martina Repas, Vasilka Sancin, Liljana Selinšek, Grega Strban, Iztok Štefanec, Luka Tičar, Ana Vlahek, Dragica Wedam Lukić, Saša Zagorc, Mojca Žagar Karer, Viktorija Žnidaršič Skubic

KOLOFON

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Pravni terminološki slovar

Vsebina spletne izdaje je enaka tiskani.

Glavni uredniki Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Marjeta Humar, Mateja Jemec Tomazin, Aleš Novak, Luka Tičar, Mojca Žagar Karer

Uredniški svet Matej Accetto, Janez Kranjc, Marijan Pavčnik, Alenka Šelih

Avtorji Matej Accetto, Meta Ahtik, Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Aleš Ferčič, Katja Filipčič, Stanislav Fortuna (do leta 2014), Primož Gorkič, Franc Grad, Marjeta Humar, Šime Ivanjko, Mateja Jemec Tomazin, Igor Kaučič, Polonca Končar, Andreja Kostelec, Polonca Kovač, Vesna Kranjc, Jernej Letnar Černič, Špelca Mežnar, Damjan Možina, Aleš Novak, Barbara Novak, Rajko Pirnat, Jernej Podlipnik, Ada Polajnar Pavčnik, Martina Repas, Vasilka Sancin, Liljana Selinšek, Grega Strban, Iztok Štefanec, Luka Tičar, Ana Vlahek, Dragica Wedam Lukić, Saša Zagorc, Mojca Žagar Karer, Viktorija Žnidaršič Skubic

Terminografski pregled Simon Atelšek, Mitja Trojar

Recenzenti Nina Betetto, Janez Breznik, Anjuta Bubnov Škoberne, Matija Damjan, Andrej Fink, Zvonko Fišer, Damjan Florjančič, Albin Igličar, Marko Ilešič, Barbara Knol Drobnič, Suzana Kraljić, Jerca Kramberger Škerl, Erika Panjtar, Janja Roblek, Jadranka Sovdat, Franc Testen, Bojan Zabel, Boštjan Zalar, Karel Zupančič, Marjana Tičar Bešter

Izgovor latinskih terminov Marko Snoj

Urejanje virov in literature Alenka Porenta

Obdelava z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj – Levačič

Tehnični sodelavki Karmen Nemec, Marija Djurović (do leta 2013)

Motiv na naslovnici krasi stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, zgrajeno v letih 1898–1902 po načrtih Antona von Spindlerja (fotografija Marko Zaplatil).

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Zanj Kozma Ahačič

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik Založbe ZRC Aleš Pogačnik

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI -ID= 299193088

ISBN 978-961-05-0173-2 (html)

UVOD

Iz recenzij

Menim, da so avtorji kakovostno opravili svoje delo. Zajeli so pojme z vseh področij ustavnega prava. Glede na naravo ustavnega prava, ki postavlja temelje celotnemu pravnemu redu države, gre za pojme, ki so vsekakor uporabni za pravnega strokovnjaka. Temeljnim pojmom so dodani še specialni pojmi, ki zaokrožujejo oris ustavnega prava. Tako pridemo do kakovostnega izdelka, ki ga lahko postavimo ob bok ustreznim terminološkim slovarjem, ki so v tujih jezikih na voljo in jih velikokrat uporabljamo.

Doc. dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča RS

S PTS slovenska kazenskopravna stroka dobiva prepotreben pripomoček, ki pa glede na svojo strukturo, vsebino in način opredeljevanja posameznih terminov ne bo dobrodošel le tistim, ki so na tem pravnem področju že doma, temveč tudi drugim, lahko povsem laičnim uporabnikom, še posebej tistim, ki se prvič, lahko zgolj slučajno ali zaradi različnih življenjskih situacij znajdejo v besedišču, ki je zaradi svoje specifičnosti praviloma tuje ali težko razumljivo ljudem, delujočim izven strokovnega pravnega področja. V tem pogledu sta njegovi posebni kvaliteti jasnost in jedrnatost opredelitev posameznih terminov, ki zaradi enostavnih nadaljnjih napotitev omogočata uporabniku pridobiti tudi nekoliko podrobnejšo ali določnejšo razlago (lahko tudi v pogledu večpomenskosti posameznega termina, na primer: kolektivno kaznivo dejanje, ugrabitev ...).

Mag. Damijan Florijančič, predsednik Vrhovnega sodišča RS

Zgradba terminoloških definicij ni takšna, da bi možnost pogostejšega navajanja primerov zapirala, posamezne definicije pa predstavljajo prispevek k večji terminološki jasnosti zadevnih iztočnic. Tako npr. jasno definira iztočnice upravno pravo, upravnopravno razmerje, javni interes, javna korist, samostalniško rabo termina javno dobro itn. Prav slednje ter dejstvo, da slovar omogoča hitro orientacijo glede vsebinskega in sistemskega pomena posameznih upravnopravnih terminov, pa dela slovar uporaben tudi za pravnega strokovnjaka, tako za upravnopravnega kot za takšnega, ki je »doma« v kateri od drugih pravnih panog, ne pa tudi v upravnopravni. Takšni pa so že dlje časa v večini, saj je zaradi obsežnosti pravnih panog težko postati resničen pravni strokovnjak znotraj celotne posamezne pravne panoge, biti univerzalen pravni strokovnjak pa je danes nemogoče.

Janez Breznik, upokojeni vrhovni sodnik svetnik

Besedilo je po moji oceni kvalitetno pripravljeno. Izbor gesel je ustrezen in izčrpen ter uravnoteženo pokriva celotno področje stvarnega prava. Definicije so jasne in jedrnate ter strokovno ustrezne. Ob branju bi si včasih želel še podrobnejšo razlago ali napotitev na povezane pojme, a to bi konceptualno res bolj sodilo v pravni leksikon kot pa v terminološki slovar, tako da tu ne gre za pomanjkljivost. Menim, da bo slovar pravnim strokovnjakom služil predvsem za osvežitev znanja o posameznih sicer že poznanih pojmih ter kot pomoč pri jasnem definiranju teh pojmov, kadar se pojavi potreba po tem. Pravni laiki in študenti prava si bodo s slovarjem lahko pomagali pri branju pravnih besedil in spoznavanju neznanih izrazov v njih. Glede na to je takšno delo za slovensko pravno stroko nedvomno potrebno in bo gotovo tudi uporabno.

Doc. dr. Matija Damjan, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

Po mojem mnenju je glede na izpisani del slovarskega besedila slovar zelo uporaben za pravnega strokovnjaka. Razlaga je jasna, sproti razlaga tudi izvedene termine in pojasni tudi, v katerem delu prava je določen termin aktualen (mednarodno pravo, ekonomski vidik, javno pravo itd.). Nekateri pojmi imajo več pomenov, zato je še kako pomembno, da so na enem mestu definirani vsi, tudi če gre le za različna pravna področja ali pravne veje.

Janja Roblek, predstavnica Slovenskega sodniškega društva

Slovar je sestavljen tako, da je uporaben predvsem za pravnike, ki se na obravnavano področje spoznajo, manj pa za splošno, laično javnost. Sicer pa mislim, da slovar niti ni zasledoval tega namena. Upoštevana je večina terminov, ki jih vsebujejo relevantna teoretična knjižna dela in so predstavljena v njihovih stvarnih kazalih. Viden je poudarek na terminih, ki jih srečujemo v judikaturi, kar delu ni v škodo.

Zasl. prof. dr. Karel Zupančič, upokojeni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Predgovor

»V začetku je bila beseda.«

Intimna vez prava z besedo je dobro znana. Ne le, da je beseda poglavitni medij, skozi katerega pravo nagovarja svoje naslovljence. Pomen njenega sporočila, njegove meje in poudarki se ostrijo in določajo skozi dejavnost, ki je jezikovna. Beseda je hkrati predmet in sredstvo vede, ki jo opisujemo kot pravo, in pravne vednosti. Poznavanje prava je zato nemogoče brez poznavanja posebnega jezika, s katerim pravo ureja in oblikuje resničnost, ki nas obdaja, in njegovih zakonitosti. Brez besed, ki kot mozaik sestavljajo pravo in postavljajo temelje ne samo posamezni vedi, temveč samozavedanju skupnosti kot pravne in politične enote. Beseda tako ustvarja skupnost, tudi pravno.

Odraz te prikrite in pogosto prezrte povezanosti pravnega jezika in skupnosti je tudi terminološki slovar, ki stopa pred slovensko javnost. V svojem beleženju posebnega sveta pravnega jezika ni prvi. Je del častitljive tradicije, ki se razteza od prvega terminološkega slovarja v slovenskem jeziku nasploh, Dolenčeve, Miklošičeve in Cigaletove Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs iz leta 1853. V tem nadvse zanimivem delu si slovenščina še deli prostor s svojimi jezikovnimi sorodniki, ki so se razvijali v okviru iste države, takratnega Avstrijskega cesarstva. A zametki razumevanja pomena pravne terminologije za izgradnjo lastne pravne in državne samobitnosti so že vidni. Pomenljivo je, da je slovar izšel le nekaj let po revolucionarnem letu 1848, v katerem smo Slovenci prvič zahtevali enakopravnost slovenščine kot uradnega jezika. Kot del istega prizadevanja
lahko razumemo pobudo Akademije znanosti in umetnosti, ki je leta 1939, dve desetletji po nastanku nove jugoslovanske države, dala pobudo za sistematičen zapis slovenske pravne terminologije. Delo, ki je resničen zagon dobilo šele po drugi svetovni vojni, trenutku, ki je bil za Slovence znova usodno pomenljiv, je napredovalo počasi in zajelo pravzaprav le gradivo, zbrano do leta 1991, še enega prelomnega trenutka v naši zgodovini. Pravni terminološki slovar (s podnaslovom do 1991, gradivo), ki je nato izšel šele leta 1999, je bil tako spomenik pretekli dobi. Čeprav izjemno poglobljen in temeljito pripravljen, je bil v trenutku svoje izdaje mestoma že zastarel in presežen. Novo obdobje, ki ga je napovedovala osamosvojitev in kmalu zatem vstop v mednarodno skupnost suverenih držav, leta 2004 pa še vstop v Evropsko unijo, je zato kar klicalo k naslednjemu koraku tudi na področju sistematičnega zapisa pravne terminologije. Leta 2005 se je na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pričelo zbiranje gradiva za nov slovar slovenske pravne terminologije.

V začetku so bile besede.

Množica besed, gesel. Vsako nastajanje slovarja se prične z naborom gesel. Naloga je bila pri oblikovanju tega slovarja še posebej težavna, saj je slovenska pravna terminologija v času, ki je pretekel od leta 1991, napravila kar dva pomembna preskoka: sprejem nove ustave je postavil temelje povsem drugačnemu pravnemu sistemu, vstop v evropske povezave pa na široko odprl vrata pravu teh skupnosti in evropski pravni terminologiji, ki odtlej sobiva v bolj ali manj lagodnem sožitju s slovensko pravno terminologijo. Novi pravni terminološki slovar skuša po svojih najboljših močeh odražati oba tektonska premika, ki ju je bila naša pravna terminologija deležna v zadnjega četrt stoletja. Celoten nabor slovarskih sestavkov je bil deležen temeljite in pozorne strokovne in terminografske obdelave. Gotovo je kakšen termin ostal spregledan in brez dvoma bi bila lahko opredelitev kakšnega termina jasnejša ali boljša. A kljub temu je več kot deset tisoč slovarskih sestavkov, ki se se nabrali v ducatu let prizadevnega in pozornega dela, izjemen dosežek.

In na koncu – slovar.

Po devetnajstih letih tako pred slovensko strokovno in splošno javnost stopa nov Pravni terminološki slovar. Tokrat ne kot »gradivo«, temveč kot pričevanje o zrelem in samozavestnem pravnem sistemu, ki je sposoben govoriti v svojem jeziku in misliti pravo s svojim pojmovnim aparatom. Nič od tega ni samoumevno in oboje je pomemben dosežek, na katerega smo lahko ponosni. Že po naravi stvari delo te vrste ne more biti dokončno. Jezik, podobno kot pravo, je v nenehnem teku in spreminjanju. Prav tako delo ni popolno. Skuša pa beležiti terminološko soglasje, če se je to že izoblikovalo, ali pa – mnogo redkeje – spodbuditi uporabo primernega izraza, če praksa še koleba med več možnimi poimenovanji. Slovar tako krepi (že ustaljeno terminologijo) in spodbuja (oblikovanje ustrezne nove terminologije) hkrati. V tem je novi slovar dragocen pripomoček vsem tistim, ki se v blodnjaku prava kdaj izgubimo, in tistim, ki vanj šele vstopajo. In je pomemben dokaz tega, kar smo zmogli, kar zmoremo in lep obet tega, kar bomo kot skupnost, ki je utemeljena na pravu, še zmogli.

Aleš Novak, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Slovenska pravna terminologija

Sodobni jezik je vse prej kot nespremenljiva celota, ki bi jo bilo moč ujeti v pravila, pa naj gre za strokovni ali splošni jezik, za sporazumevanje v znanosti ali v zasebnem krogu, po drugi strani pa velja, da jezik in njegove značilnosti lahko opišemo. Ena od ravnin, ki jo lahko razmeroma celovito prikažemo, je terminologija izbranega področja. Naravna radovednost ljudi skozi vso zgodovino žene k sporazumevanju z drugimi, k prepričevanju drugih in k iskanju skupne rešitve, kadar pride do nesoglasij, saj je mehanizem mirnega reševanja sporov eden od sestavnih elementov prava, kot ga poznamo danes in se je oblikovalo v zgodovini.

Ob vsesplošni dostopnosti digitalnih virov in ob stremljenju k digitalizaciji gradiva, ki je bilo nekoč dostopno samo v tiskani obliki, se zdi, da so slovarski priročniki nekako odveč, znamenje preteklega časa, saj je znanje na spletu dostopno vsem. Vtis je seveda varljiv, saj posameznik v današnjem svetu v množici informacij še toliko bolj kot prej potrebuje celovito in preverjeno informacijo, zato je potreba po urejeni predstavitvi pojmovnega sistema v terminološkem slovarju iz leta v leto večja. Pravo je področje, ki ureja vse plasti našega življenja, kar se kaže tudi v množici raznovrstnih podpodročij, pri čemer se vedno znova pojavljajo novi pojmi, ki jih je treba poimenovati. Prav temu je namenjen Pravni terminološki slovar, ki je pred vami.

1 Razvoj slovenske pravne terminologije

Pravna terminologija se je v slovenskem jeziku začela razvijati zelo zgodaj in je bila poleg krščanske terminologije zapisana med prvimi. Njen razvoj sicer lažje opazujemo v pisnih virih, vendar je bila prevladujoča oblika pravne komunikacije ustna, prenos znanja in vedenja o pravu pa je do začetka sistematičnega in organiziranega zapisa pravnih pravil potekal na zborih skupnosti prek izbranih posameznikov, ki jih je skupnost izbrala in jim zaupala (npr. člani dvanajstije). Obdobje poznega absolutizma je pod vladarjevo oblastjo kodificiralo pravo. Hkrati pa se je v tem postopku tudi tisto pravo, ki se je oblikovalo že prej na podlagi več različnih virov, in sicer sodne prakse, običajnega prava in pravne doktrine, prikazalo kot vladarjevo pravo. Kodifikacije so v dobi razsvetljenega absolutizma začeli vse bolj sistematično prevajati, pri čemer so prevajalci iskali in uporabljali poimenovanja, ki so bila dotlej uveljavljena. Prvi prevodi uradnih odlokov v slovenščino so pokazali tudi veliko zadrego pri iskanju ustreznih slovenskih terminov, ki bi kljub nemški podstavi izražali slovensko misel. Še več, ker se prevodi pravnih terminov niso usklajevali, kar danes imenujemo terminološki dogovor, je obstajalo več deželnih, celo krajevnih različic.

Zaradi vse bolj razširjene razsvetljenske miselnosti, ki je spodbudila zavedanje o lastnem jeziku, so v 19. stoletju v ospredje prihajala vprašanja nacionalne zavesti in jezika. Fran Miklošič (1813–1891) se je med prvimi lotil prevajanja obsežnejšega pravnega področja, in sicer Občega državljanskega zakonika (prvi slovenski prevod je bil objavljen leta 1849). Zaradi mnogih usklajevanj in dogovorov pri iskanju najprimernejšega termina so leta 1853 izdali Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs. Deutsch-kroatische, serbische und slovenische Separatausgabe. Hkrati je prav to prvo slovensko pravno slovarsko delo zavrnilo prepričanja nekaterih posameznikov v 19. stoletju, da obstaja enoten slovanski jezik. Slovenska člana komisije sta bila poleg Miklošiča še Matija Dolenc in urednik Državnega zakonika Matevž Cigale, ki je sicer tudi avtor prvega celovitega terminološkega slovarja v slovenščini z naslovom Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča (Deutsch-slovenische wissenschaftliche Terminologie) iz leta 1880.

Drugo polovico 19. stoletja je zaznamovalo povezovanje slovenskih pravnikov okoli nastajajoče stanovske revije Pravnik slovenski, najprej pod uredniškim prizadevanjem Jakoba Razlaga in potem z začetkom izhajanja Slovenskega pravnika, ki ga je najprej urejal Alfonz Mosche. Slovenski pravnik je poleg terminologije iz dotlej objavljenih zakonov prinašal tudi nova strokovna poimenovanja za več drugih področij – javno upravo, sodstvo in predvsem sodno medicino, kar kaže na tesno povezanost prava z vsemi področji življenja. Terminološko delo Slovenskega pravnika je potekalo na dveh ravneh, na eni strani so posamezniki (med njimi Ivan Tavčar, Jakob Kavčič, France Oblak, pozneje Henrik Tuma, France Goršič) pozivali k zavestni rabi slovenščine in prizadevanju za ustreznejšo terminologijo, na drugi strani pa so z objavljanjem terminoloških seznamov po letu 1887 spodbujali bralce, naj vsi prispevajo k razvoju slovenske pravne terminologije. Društvo Pravnik in snovalci revije so pomembno pripomogli k ustanovitvi slovenske univerze, saj so se zavedali, da ustalitev slovenske terminologije brez neprekinjene rabe slovenščine tudi na univerzitetni in znanstveni ravni ni mogoča.

Na videz majhnih razlik med termini, npr. med glagoloma razsojati in izrekati, so se zavedali slovenski pravniki že konec 19. stoletja. Po drugi strani pa se je zaradi krepitve narodne zavesti, pri čemer so vodilno vlogo prevzeli literati, pravnemu jeziku na marsikaterem mestu tudi neupravičeno pridala oznaka, da razkola med popolno informacijo in »lepim« jezikom, ki bi bil privlačen tudi za nepravnike, ni moč preseči in da je to ena od značilnosti pravnega jezika.

Leta 1890 je društvo Pravnik pozvalo vse slovenske pravnike, naj izpisujejo terminologijo iz vseh slovenskih izdaj Državnega zakonika in Deželnega zakonika za vojvodino Kranjsko. Primerjati so morali nemški izvirnik in slovenski prevod ter nato označiti, kateri slovenski termin je najustreznejši. Čeprav so stremeli k uporabi besed iz splošnega jezika, je Danilo Majaron opozoril, da pravna terminologija ostaja posebna in drugačna, zato ne more biti razumljiva vsakemu nepravniku. Izpisovalci so pripravili obsežno zbirko skoraj 45.000 izpisov. Končni urednik zbranega gradiva je bil dr. Janko Babnik, zbrano in urejeno gradivo pa je pregledal tudi takratni urednik slovenske izdaje Državnega zakonika dr. Karel Štrekelj in leta 1894 so Nemško-slovensko pravno terminologijo natisnili na Dunaju. Štrekelj je tudi kot jezikoslovec pregledal zbrano terminologijo in jo potem dosledno uporabljal pri naslednjih izdajah Državnega zakonika. Nekateri pravni termini, ki so nastali v Babnikovem času, se uporabljajo še danes (npr. gotovina, banka, izklicna cena, zapriseči), drugi so nekoliko spremenjeni (npr. zidanja dovoljenje → gradbeno dovoljenje, premakljivo blago → premičnina). Kljub vsem morebitnim pomanjkljivostim

in kritikam, ki jih je bila deležna Babnikova terminologija v začetku 20. stoletja, pa predstavlja še za današnji čas izjemen terminološki dosežek.

Ustaljevanje terminov, ki so v rabi še dandanes, se je nadaljevalo v prvi polovici 20. stoletja, zlasti z začetkom predavanj na novoustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Na primer, namesto pravnega pomočka se je uveljavil termin pravno sredstvo, pomembno pa je, da so slovenski pravniki vedno znova uspeli ustaviti poskuse slovanjenja in enačenja pravne terminologije na izrazni ravni v vseh slovanskih jezikih. Razvoj slovenske pravne terminologije je pokazal, da lahko dober prikaz pojmovnega sistema nastane le ob skupnem sodelovanju pravnikov in jezikoslovcev, pod pogojem, da pravniki sami zberejo gradivo in ga nato skupaj z jezikoslovci pregledajo. France Goršič je v mnogih člankih o pravni terminologiji poudarjal, da morajo termini nastajati znotraj stroke, saj jezikoslovci največkrat niso kos strokovni razsežnosti poimenovanja, še več, sposobnost oblikovanja terminov naj bi bil zadnja stopnja pravnikove strokovne dejavnosti. Vloga jezikoslovcev pa je še vedno pomembna, saj mora novonastali termin izpolnjevati besedotvorne zahteve in predvsem ne sme biti uveljavljen za kak drug strokovni pojem. Da bi lahko dajali ustrezne nasvete, morajo jezikoslovci natančno spoznati stroko in njene poimenovalne potrebe.

Povojno pravniško glasilo, ki je bilo iz Slovenskega pravnika preimenovano v Ljudski pravnik, je bilo močno zaznamovano s političnopropagandnimi besedili. Oster prelom, ki so ga po vojni želeli narediti s preteklostjo in vsem, kar je povezano z njo, je pomenil tudi spremembo terminologije v imenu nove dobe. Od leta 1956 pa izhaja revija Pravnik, namenjena pravni teoriji in praksi, ki pravzaprav nadaljuje tradicijo revije Slovenski pravnik. V primerjavi s prvimi desetletji Slovenskega pravnika so izključno terminološki prispevki redki, še največ jih je objavljenih ob okroglih obletnicah ustanovitve društva Pravnik.

Akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena 11. decembra 1937, kot predstavnik pravnega razreda pa je bil vanjo povabljen Gregor Krek (1875–1942), eden prvih rektorjev ljubljanske univerze in večkratni dekan pravne fakultete, sicer tudi prvi generalni tajnik AZU. Pravna stroka je takrat sodila v drugi razred skupaj s sociološkimi in gospodarskimi vedami in kmalu po ustanovitvi je pravni razred določil posebne proračunske postavke za pripravljanje pravne in sodnomedicinske terminologije. Sklep je bil sprejet 12. julija 1940, vendar je delo med vojno zastalo. Po vojni so bili v komisiji dr. Janko Polec, dr. Fran Ramovš, dr. Milan Škerlj, akad. prof. dr. Leonid Pitamic, prof. dr. Rudolf Sajovic in Rudolf Strle. Gradivo je 32 ekscerptorjev izpisovalo iz uradnih glasil in strokovne pravne literature od 1895 dalje. Izpisovanje je bilo v glavnem končano leta 1952, nato pa je v manjšem obsegu potekalo do 1986, zaradi zmanjšanja finančnih sredstev pa se je izpisovanje omejilo samo na slovensko izdajo zveznega uradnega lista in slovenski republiški uradni list ter posamezne monografije in članke iz Pravnika. Namen je bil pripraviti enojezični terminološki slovar, vključiti tudi tuje termine, ki so še v rabi, in jih usmeriti na slovenski termin. V terminologijo so vključili samo pravne termine, pojasnila pa dodali manj znanim terminom in terminom z drugih področij. Rezultat terminoloških prizadevanj več desetletij je zbran v Pravnem terminološkem slovarju (do 1991, gradivo), ki je izšel leta 1999 kot gradivo, saj ga ni bilo mogoče posodobiti zaradi starosti ali smrti soavtorjev, predvsem pa spremembe zakonodaje in posledično nove terminologije po osamosvojitvi Slovenije 1991.

Terminologija kot urejen poimenovalni sistem mora opravljati nalogo učinkovitega sporazumevanja, v kontekstu prava pa zagotavlja tudi pravno varnost, zato bi morala biti jasna, nedvoumna in ustaljena. Na neusklajenost terminologije, ki se kaže zlasti v množici poimenovanj za isti pojem, na drugi strani pa v označevanju različnih pojmov z istimi termini, so opozarjali že pravniki v drugi polovici 19. stoletja, kamor segajo začetki sistematičnega oblikovanja slovenske pravne terminologije. 150 let pozneje so podobna opozorila v priročnikih, namenjenim prevajalcem pravnih aktov EU, v katerih je posebej izpostavljeno, da mora biti terminologija usklajena in dosledna. Pravniki iz 19. stoletja in prevajalci pravnega reda EU so bili pravzaprav pred podobno nalogo – oblikovati sodobno slovensko pravno terminologijo, pri čemer so prvi izhajali iz nemščine, drugi pa zlasti iz angleščine.

2 Sodobna slovenska pravna terminologija

Potrebam po terminoloških priročnikih je vsaj delno zadostila Cankarjeva založba z zbirko Leksikoni Cankarjeve založbe, med katerimi je tudi leksikon Pravo, ki je prvič izšel leta 1986, njegova prenovljena in razširjena izdaja pa leta 2003. Z raziskovanjem sodobne pravne terminologije se ukvarjajo tako pravniki kot jezikoslovci. V reviji Pravna praksa: časopis za pravna vprašanja, ki izhaja od 1982, s posebno izdajo Evro PP: evropsko pravo in praksa, ki izhaja od leta 2003, so pravni terminologiji namenjene tri rubrike. Jezikovni kotiček terminologijo analizira z jezikovnega vidika, Terminološki kotiček s strokovnega vidika, Evropski terminološki kotiček pa je v obdobju 2007–2009 predstavljal terminologijo, ki označuje osnovne pojme EU. Prav tako redno izhajajo znanstvene in strokovne monografije ter priročniki o slovenski pravni terminologiji, npr. Jezikovne reže (Kalin Golob 2001), Jezikovne reže II (Kalin Golob 2003), Mostovi prava (Novak 2004), Mostovi prava II (Novak 2006), Mostovi prava III (Novak 2008), Kotički pravnega jezika (Logar 2009), Slovenska pravna terminologija (Jemec Tomazin 2010), Jezikovne trajnice (Verovnik 2012), Terminologija v Evropski uniji (Fajfar 2017).

Enojezičnega terminološkega slovarja s področja prava z definicijami, ki bi vključeval sodobno pravno terminologijo, doslej še ni bilo, je pa izšlo več dvo- ali večjezičnih slovarskih del s področja prava. Pavel Apovnik in Ludvik Karničar sta avtorja Slovarja pravnega in ekonomskega jezika (nemško-slovenski del je izšel leta 1989, slovensko-nemški pa leta 1996). Leta 2000 je izšel Pravni slovensko-angleški prevajalski slovar Tomaža Longyke, ki je tudi avtor Slovensko-angleškega pravnega slovarja iz 2001 in soavtor (poleg Nine Nikolić, Zorana Galića in Tomislava Laušina) Hrvaško-slovenskega/angleškega pravnega slovarja iz leta 2003. Leta 2003 je izšel tudi Angleško-slovenski pravni slovar, katerega avtorji so Jože Bajuk, Simona Fajdiga, Primož Longyka in Gorazd Podbevšek, leta 2016 pa Slovensko-albanski pravni slovar Armende Amiti.

Pravna terminologija v EU je večinoma prosto dostopna na spletu. Najprej velja omeniti IATE (angl. Inter-Active Terminology for Europe, slv. Interaktivna terminologija za Evropo), ki je terminološka zbirka institucij EU. Poleg IATE velja izpostaviti še Eurovoc, ki je večjezični in večdisciplinarni tezaver o dejavnostih EU. V slovenskem okviru je treba omeniti terminološko zbirko Evroterm, ki je začela nastajati leta 1998 v Sektorju za prevajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve in je prosto dostopna od avgusta 2000. Do leta 2005 so vanjo vnašali predvsem terminologijo iz prevodov pravnih predpisov EU in drugih dokumentov, povezanih z EU, po vstopu Slovenije v EU pa se je začela dopolnjevati z besediščem, ki nastaja ob prevajanju slovenskih predpisov, mednarodnih pogodb, programov, poročil, dopisov državnih organov ter prostodostopnimi terminološkimi viri različnih strok.

O nastajanju slovarja

Pravni strokovnjaki so Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999 kljub opozorilom, da v njem ni prikazana sodobna terminologija, s pridom uporabljali, hkrati pa opozarjali na vedno večjo potrebo po sodobnem slovarskem priročniku. Leta 2005 se je začelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF UL), da bi skupaj pripravili nov sodobni pravni terminološki slovar. Čeprav so bili pravniki zamisli naklonjeni, delo v začetku ni teklo tako hitro, kot bi si želeli, saj je bilo vsem področnim strokovnjakom in terminografom jasno, da gre za slovar, ki po obsegu daleč presega klasične terminološke slovarje. Delo so že od vsega začetka strokovno podpirali profesorji s PF UL izr. prof. dr. Matej Accetto, zasl. prof. dr. dr. h.c. Janez Kranjc, akad. prof. dr. Marijan Pavčnik in akad. zasl. prof. dr. Alenka Šelih, ki so bili leta 2014 imenovani v uredniški svet. Člani uredniškega sveta so svetovali pri izbiri sodelavcev in členitvi gradiva na podpodročja ter spodbujali svoje kolege k sodelovanju.

V Sekciji za terminološke slovarje ISJFR ZRC SAZU so slovarsko delo vodile terminografinje dr. Tanja Fajfar, dr. Marjeta Humar, doc. dr. Mateja Jemec Tomazin in dr. Mojca Žagar Karer, poleg njih pa so bili leta 2014 med glavne urednike povabljeni tudi doc. dr. Gregor Dugar, doc. dr. Aleš Novak in doc. dr. Luka Tičar. Pomembna vsebinska odločitev je bila, da v Pravni terminološki slovar ne bo vključena terminologija pred letom 1991, saj ta potrebuje drugačno, bolj leksikonsko predstavitev. Slovarski sestavki, ki so bili pripravljeni za področje pravne zgodovine in jih je z izčrpnim raziskovalnim delom pripravil Marko Urbanija, bodo smiselno vključeni v dva nastajajoča slovarska projekta, ki na Sekciji za terminološke slovarje ISJFR ZRC SAZU potekata v sodelovanju s PF UL, in sicer pravnozgodovinski slovar do leta 1918 in pravnozgodovinski slovar 20. stoletja. Prav tako v slovar ni vključeno kanonsko pravo, saj gre za samostojen pravni sistem. Gradivo, zbrano za to področje, je prispeval prof. dr. Borut Košir in bi ga bilo smiselno v prihodnosti samostojno slovarsko obdelati.

Izjemen obseg dela in pojmovni pristop sta zahtevala, da smo k delu povabili veliko strokovnjakov, s čimer smo želeli zagotoviti čim večjo zanesljivost in veljavnost definicij. Delo je potekalo v obliki sej po posameznih podpodročjih, z usklajevanjem znotraj področja in med področji ter z zaključnim obsežnim usklajevanjem slovarskega besedila. Pri oblikovanju slovarskih sestavkov so sodelovali:

• izr. prof. dr. Matej Accetto (pravo EU),

• izr. prof. dr. Meta Ahtik (ekonomija v pravu),

• doc. dr. Gregor Dugar (pravo vrednostnih papirjev),

• izr. prof. dr. Aleš Ferčič (konkurenčno pravo),

• izr. prof. dr. Katja Filipčič (kazensko materialno pravo, prekrškovno pravo),

• Stanislav Fortuna (obligacijsko pravo, gospodarsko pravo),

• izr. prof. dr. Primož Gorkič (kazensko procesno pravo),

• prof. dr. Franc Grad (ustavno pravo),

• zasl. prof. dr. Šime Ivanjko (gospodarsko statusno pravo),

• prof. dr. Igor Kaučič (ustavno pravo),

• zasl. prof. dr. Polonca Končar (delovno pravo),

• Andreja Kostelec (carinsko pravo),

• izr. prof. dr. Polonca Kovač (upravno procesno pravo, upravno materialno pravo),

• prof. dr. Vesna Kranjc (gospodarsko pogodbeno pravo, pravo javnih naročil),

• izr. prof. dr. Jernej Letnar Černič (upravno materialno pravo),

• doc. dr. Špelca Mežnar (pravo intelektualne lastnine),

• prof. dr. Damjan Možina (obligacijsko pravo),

• doc. dr. Aleš Novak (pravna teorija),

• prof. dr. Barbara Novak (družinsko pravo),

• prof. dr. Rajko Pirnat (javna uprava, pravo javnih naročil),

• doc. dr. Jernej Podlipnik (davčno pravo),

• zasl. prof. dr. Ada Polajnar Pavčnik (obligacijsko pravo, mednarodno zasebno pravo),

• prof. dr. Martina Repas (pravo intelektualne lastnine),

• izr. prof. dr. Vasilka Sancin (mednarodno pravo),

• prof. dr. Grega Strban (socialno pravo),

• doc. dr. Liljana Selinšek (gospodarsko kazensko pravo, prekrškovno pravo),

• as. Iztok Štefanec (ustavno pravo),

• doc. dr. Luka Tičar (delovno pravo),

• izr. prof., doc. dr. Ana Vlahek (stvarno pravo),

• zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić (civilno procesno pravo),

• izr. prof. dr. Saša Zagorc (ustavno pravo),

• prof. dr. Viktorija Žnidaršič Skubic (dedno pravo, medicinsko pravo).

Po zaključenem usklajevanju slovarskih sestavkov smo kot recenzente povabili ugledne slovenske pravnike in predstavnike stanovskih organizacij (sodnike, tožilce, odvetnike in notarje), saj smo želeli pridobiti tudi odziv iz vrst strokovnjakov, ki pravna vprašanja rešujejo v praksi. Pravni terminološki slovar je recenziralo 20 recenzentov, ki so s temeljitim pregledom pripomogli k izboljšanju končne vsebine. Svoje recenzije so prispevali vrhovna sodnica mag. Nina Betetto, upokojeni vrhovni sodnik svetnik Janez Breznik, upokojena profesorica na PF UL izr. prof. dr. Anjuta Bubnov Škoberne, generalni sekretar na Inštitutu za primerjalno pravo pri PF UL doc. dr. Matija Damjan, profesor na Fakulteti za poslovne vede prof. dr. Andrej Fink, nekdanji generalni državni tožilec izr. prof. dr. Zvonko Fišer, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, upokojeni profesor na PF UL zasl. prof. dr. Albin Igličar, sodnik na Sodišču Evropske unije prof. dr. Marko Ilešič, vrhovna državna tožilka Barbara Knol Drobnič, profesorica na PF UM izr. prof. dr. Suzana Kraljić, profesorica na PF UL izr. prof. dr. Jerca Kramberger Škerl, vrhovna državna tožilka Erika Panjtar, okrožna sodnica Janja Roblek kot predstavnica Slovenskega sodniškega društva, predsednica Ustavnega sodišča doc. dr. Jadranka Sovdat, nekdanji predsednik Vrhovnega in Ustavnega sodišča Franc Testen, predstavnica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter, upokojeni profesor na PF UL zasl. prof. dr. Bojan Zabel, višji sodnik svetnik doc. dr. Boštjan Zalar in upokojeni profesor na PF UL zasl. prof. dr. Karel Zupančič.

Vsem avtorjem in recenzentom se za zavzeto delo in tvorno sodelovanje iskreno zahvaljujemo, hkrati pa se zahvaljujemo tudi dr. Simonu Atelšku in dr. Mitju Trojarju za terminografski pregled, slednjemu tudi za pregled izgovora citatnih angleških in francoskih terminov, Karmen Nemec in Mariji Djurović za tehnično pomoč pri nastajanju slovarja, Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice in prof. dr. Marku Snoju, predstojniku ISJFR ZRC SAZU, za zapis izgovora latinskih terminov in vsestransko podporo projektu.

Avtorji Pravnega terminološkega slovarja gotovo nismo našli ustreznih rešitev za vse terminološke dileme, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov pravo@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben priročnik.

ZASNOVA IN ZGRADBA SLOVARJA

1 Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Pravni terminološki slovar (v nadaljevanju PTS) je enojezični terminološki slovar, ki predstavlja pojmovni sistem pravne stroke in na enem mestu združuje vedenje različnih pravnih panog. Vanj so vključena naslednja področja:

• civilno pravo (civilno procesno pravo, dedno pravo, družinsko pravo, medicinsko pravo, mednarodno zasebno pravo, obligacijsko pravo, pravo intelektualne lastnine, stvarno pravo),

• delovno in socialno pravo,

• ekonomija v pravu,

• gospodarsko pravo (gospodarsko pogodbeno pravo, gospodarsko statusno pravo, pravo vrednostnih papirjev, konkurenčno pravo),

• kazensko pravo (kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, gospodarsko kazensko pravo, prekrškovno pravo),

• pravna teorija,

• upravno pravo (upravno materialno pravo, upravno procesno pravo, javna uprava, davčno pravo, carinsko pravo, pravo javnih naročil),

• ustavno pravo.

Vključeni sta tudi področji, ki nista del slovenskega nacionalnega prava, a so avtorji menili, da sodita v PTS (termini s teh področij so sistemsko označeni, več o tem v razdelku 6.1.3):

• mednarodno pravo in

• pravo EU.

Izhodišče pri nastajanju slovarja je bil torej sodobni slovenski pravni sistem, ki ima tako kot vsi drugi nacionalni pravni sistemi svoje značilnosti, zaradi česar ti sistemi med seboj ne glede na morebitno skupno zgodovinsko povezanost niso popolnoma prekrivni.

PTS je zasnovan kot razlagalni slovar, kar pomeni, da so pravni termini pojasnjeni s terminološkimi definicijami, slovar pa z uporabo kazalk (puščic) tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju prava (več o tem v razdelku 5). Ker slovar vsebuje samo termine v ožjem smislu, v njem ni lastnih imen, tj. imen organizacij, društev, fakultet itd. Zaradi tradicije pravne stroke pa so v slovar vključeni najpomembnejši latinski termini.

Slovar vsebuje 10.094 terminov, od tega je 2047 takih, ki usmerjajo na ustreznejši termin. Ureditev slovarja je abecedna. Pri izdelavi slovarskih sestavkov je bila uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstvene in strokovne monografije, univerzitetni učbeniki, znanstveni in strokovni članki. Pregledana so bila tudi praktičnostrokovna besedila, npr. zakoni, sodbe. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

2 Naslovniki

PTS je primarno namenjen strokovnjakom, torej pravnikom, pa tudi študentom prava in sorodnih strok. Za študente slovar predstavlja prečiščen in neposreden stik z jezikom stroke, ki ga morajo bodoči pravniki obvladati, če se želijo v svoji stroki učinkovito sporazumevati. Slovar bo koristen tudi za ostale uporabnike, ki se pri svojem delu občasno srečajo s pravno terminologijo, npr. prevajalce, lektorje, novinarje. Vendar je treba opozoriti, da PTS od uporabnika zahteva že nekaj predznanja in ni namenjen prvemu seznanjanju s stroko ali celo interpretaciji zapletenih obrazložitev sodb.

3 Metodologija

Tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Terminološki sekciji (do leta 2018 Sekciji za terminološke slovarje) ISJFR ZRC SAZU, je tudi PTS izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme, ki so med seboj povezani v pojmovni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Termini so obravnavani znotraj področij in podpodročij (npr. znotraj obligacijskega prava, kazenskega prava, ustavnega prava). Terminološko delo poteka po pojmovnih skupinah, kar pomeni, da so skupaj obravnavani npr. termini, ki bi jih lahko združili v pojmovno skupino delavec (npr. mladi delavec, napoteni delavec, presežni delavec). Ker so hkrati obravnavani sorodni pojmi, je lažje opisati razlikovalne značilnosti med njimi (npr. oblični pravni posel : neoblični pravni posel), kar pomaga pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti. Razmerji nad- in podpomenskosti sta upoštevani v okviru definicije (glej tudi razdelek 6.1.2).

Pri nastajanju terminološkega slovarja sodelujejo področni strokovnjaki in terminologi, tj. jezikoslovci, ki so specializirani za terminologijo in izdelavo terminoloških slovarjev. Področni strokovnjaki na podlagi strokovnih besedil določijo za stroko relevantne termine in napišejo strokovno ustrezne slovarske definicije. Terminološko delo vodi in usklajuje terminolog, ki skrbi tudi za jezikovno stran terminologije (jezikovnosistemsko ustreznost termina, onaglasitev iztočnic, slovnične podatke, jezikovni pregled definicij), za ustreznost definicij (te morajo biti v skladu s pravili terminološke vede, za strokovno ustreznost pa so seveda odgovorni strokovnjaki), za koherentnost terminološkega sistema, ki se kaže v slovarju (npr. urejenost in preglednost sopomenskih razmerij, usklajenost definicij pri pojmih iz iste pojmovne skupine) in za vnos slovarskih sestavkov v specializiran računalniški program SlovarRed 2.1, ki je bil razvit za potrebe Sekcije za terminološke slovarje ISJFR ZRC SAZU. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk oz. pripravo slovarske baze za elektronsko objavo.

4 Časovni obseg

V PTS je vključena terminologija sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Termini, ki so bili aktualni po letu 1991, pa v času izida slovarja niso več aktualni (hkrati pa so avtorji slovarja menili, da je smiselno, da so v slovar kljub temu vključeni), so označeni s časovnim pojasnilom, npr. do leta 2009 (glej razdelek 6.1.3).

5 Normativnost

Terminološki slovarji imajo poleg osnovne opisovalne vloge pogosto tudi predpisovalno vlogo. Predpisovalna vloga se v slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov. Na ravni slovarja se v ta namen uporabljajo kazalke, ki uporabnika usmerjajo na ustreznejši termin (glej še razdelek 6.2). Tako lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije. Pri tem je treba upoštevati načelo ustaljenosti (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistemske ustreznosti (termin mora biti ustrezen s stališča jezikovnega sistema) in načelo gospodarnosti (prednost imajo krajši termini). Zlasti pri najnovejših terminih je pomembna tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke. Odločitev o prednostnem terminu v slovarju temelji na terminološkem dogovoru, ki ga sprejmejo avtorji slovarja.

Terminološki dogovor je torej bistven za natančno in učinkovito strokovno sporazumevanje. Različna poimenovanja istega pojma so lahko vir številnih nesporazumov, kar seveda ovira strokovno sporazumevanje. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev ene od sopomenk v rabi) terminološki dogovor lahko tudi spremeni.

6 Zgradba slovarskega sestavka

V PTS sta dve vrsti slovarskih sestavkov: polni slovarski sestavek in kazalčni slovarski sestavek.

6.1 Polni slovarski sestavek

Polni slovarski sestavek v PTS vključuje iztočnico, definicijo in morebitno sopomenko.

6.1.1 Iztočnica

Iztočnica je pravni termin, ki je lahko eno- ali večbesedni. Je onaglašena, pri čemer naglaševanje načeloma sledi Slovenskemu pravopisu 2001, ter opremljena z rodilniško končnico in s podatkom o spolu. Primer:

kaznívo dejánje -ega -a s

Iztočnice so besednovrstno samostalniki, praviloma navedeni v imenovalniku ednine. Izjema so termini, ki se uporabljajo v množini. Ti termini so ustrezno označeni s podatkom o množinski obliki. Prav tako izstopajo termini, katerih struktura je priredna zveza z več samostalniki. V teh primerih podatek o spolu ni naveden. Primera:

sklépni predlógi -ih -predlógov m mn.

téhnično znánje in izkúšnje -ega -a -- izkúšenj

Po potrebi so termini opremljeni s podatkom o izgovoru, in sicer to velja za citatne termine in termine s citatno sestavino, ki se uporabljajo v slovenski pravni terminologiji. Citatna sestavina je lahko občno- ali izlastnoimenska. Naglas je naveden v izgovoru. Izgovor je poenostavljen fonetični zapis citatnih sestavin. Primeri:

absolutio ab actione -- -- -- [apsolúcijo ab akcijóne]

cobweb teorém -- -a [kobvéb]

Herfindahl-Hirschmanov índeks -ega -a [hérfindal-híršmanov]

Izgovor je dodan tudi pri kraticah in okrajšavah. Primer:

MDT -ja [emdeté]

Citatni termini imajo tudi podatek o jeziku izvora. Primera:

lex imperfecta -- -- [léks imperfékta] (lat.)

acquis communautaire -- -- [akí kominotêr] (fr.)

6.1.2 Definicija

Definicija je najpomembnejša sestavina slovarskega sestavka, saj ubesedi vsebino pojma in ga umesti v pojmovni sistem. Je kratka, brez leksikonskih ali enciklopedičnih dodatkov, vsebuje le tiste sestavine, ki pojem uvrstijo v pojmovni sistem in ga razločijo od drugih pojmov v njem. Najpogostejša je t. i. intenzijska definicija, ki temelji na opisu vsebine pojma, pri čemer se najprej ugotovi nadrejeni pojem, nato pa naštejejo razločevalne lastnosti definiranega pojma. Primer:

najémna pogódba -e -e ž pogodba, s katero se najemodajalec zaveže, da bo najemniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zaveže plačevati določeno najemnino

V PTS je upoštevano načelo, da morajo biti definirani vsi pravni termini, ki se pojavijo v definiciji določenega termina. V definiciji najemne pogodbe se pojavijo npr. termini najemodajalec, najemnik in najemnina, ki so prav tako definirani v PTS. Primeri:

najemodajálec -lca m stranka najemne pogodbe, ki izroči stvar v rabo proti plačilu najemnine

najémnik -a m stranka najemne pogodbe, ki prejme stvar v rabo proti plačilu najemnine

najemnína -e ž denarni znesek, ki se ga najemnik zaveže plačevati najemodajalcu za rabo v najem dane stvari

Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Ker ekstenzijska definicija pojma ne uvrsti v pojmovni sistem, je manj primerna, primernejša je intenzijsko-ekstenzijska definicija, ki združuje lastnosti tako intenzijske kot ekstenzijske definicije. Primer:

dokázno srédstvo -ega -a s sredstvo, ki sodniku ali upravnemu organu omogoča ali posreduje čutno zaznavanje za ugotovitev pravno pomembnih dejstev, in sicer ogledni predmet, listina, mnenje izvedenca, izpovedba priče ali stranke S: dokàz (1), dokazílo

Kadar termin označuje več pojmov, ima več definicij, ki so označene s številkami. Termin lahko označuje več pojmov v slovenskem pravnem sistemu, pogosto pa velja, da isti termin označuje pojem v nacionalnem pravnem sistemu in pojem v mednarodnem pravu ali pravu EU. Primera:

grôžnja -e ž 1. nedopustno ustrahovanje stranke, da bi sklenila pravni posel; 2. kaznivo dejanje, ki ga izvrši oseba, ki drugi osebi grozi z napadom na življenje, prostost ali premoženje velike vrednosti

béla knjíga -e -e ž 1. vladni dokument, ki pojasnjuje vladno politiko do določenega vprašanja ali načrtovano zakonodajno ukrepanje; 2. v pravu EU dokument Evropske komisije, v katerem predstavi predloge za sprejem zakonodajnega akta na določenem področju

Za definicijo velja, da so v njej uporabljeni termini, ki so v slovarju določeni kot prednostni, kar pomeni, da so prikazani s polnim slovarskim sestavkom. V definiciji trasirane menice se tako pojavi termin trasat in ne pozvanec, saj je trasat opredeljen kot prednostni termin glede na termin pozvanec. Primer:

pozvánec -nca m ▶ trasát

trasírana meníca -e -e ž menica, v kateri trasant pozove trasata, da plača menico S: tráta

6.1.3 Pojasnilo

Pred definicijo je lahko navedeno pojasnilo, ki je največkrat časovno ali področno. Časovno pojasnilo pojem, ki ga termin označuje, opredeljuje s časovnega vidika, in sicer določa, do kdaj je bil določen pojem veljaven. Primer:

délovna knjížica -e -e ž do leta 2009 obvezni dokument delavca, s katerim dokazuje resničnost osebnih podatkov, podatke o izobrazbi, zavarovalno in pokojninsko dobo

Časovno pojasnilo pa lahko označuje tudi, do kdaj je bil za nek pojem v rabi določen termin, ki je bil nato nadomeščen z drugim terminom. Primer:

porodníški dopúst -ega -a m do leta 2014 ▶ materínski dopúst

materínski dopúst -ega -a m dopust, namenjen pripravi nosečnice na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem, izjemoma ga lahko po rojstvu otroka koristi oče ali druge osebe, ki skrbijo za otroka, npr. če mati umre, zapusti otroka, ni sposobna za nego in varstvo otroka, ali je mladoletna učenka, vajenka, dijakinja, študentka S: do leta 2014 porodníški dopúst

Področno pojasnilo pojem, ki ga termin označuje, umesti na določeno podpodročje prava, pri čemer večina terminov nima pojasnil, dosledno pa so navedena pri terminih, ki niso del nacionalnega prava v ožjem smislu. Gre za termine s področja mednarodnega prava in prava EU. Primera:

odgovórnost ukrépanja -i -- ž v mednarodnem pravu odgovornost vsake države, tudi mednarodne skupnosti kot celote, da ukrepa, ko pride do najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, npr. do genocida

generálni pravobranílec -ega -lca m v pravu EU član Sodišča EU, ki v pomembnejših postopkih poda sklepne predloge o rešitvi zadeve

Posebno skupino s sistemsko dodanimi pojasnili predstavljajo tudi termini, ki označujejo pojme s področja ekonomije v pravu, in termini s področja medicinskega prava, ki označujejo zlasti pojme v okviru pravic pacientov in obligacijskopravnih razmerij med pacientom in zdravnikom. Primera:

bonitétna océna -e -e ž v ekonomiji kazalnik, ki opisuje plačilno sposobnost subjekta

načêlo zaúpnosti -a -- s v medicinskem pravu načelo, po katerem ima pacient pravico do tajnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugimi podrobnostmi o svojem zdravljenju

V PTS so še nekatera druga pojasnila, npr. v javnem naročanju, v pravdnem postopku, v kazenskem postopku, v upravnem postopku, ki pa niso sistematično pripisana vsem terminom, ki označujejo pojme s teh področij, ampak samo tistim, pri katerih iz definicije ni takoj razvidno, da gre za pojem s tega področja in je tako informacija bolj celovita. Najpogosteje to velja za termine z več definicijami. Primer:

razprávno načêlo -ega -a s 1. v pravdnem postopku načelo, po katerem je stranka dolžna navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svoje zahtevke, ter predlagati dokaze za svoje trditve, sodišče pa praviloma ne sme ugotavljati dejstev in izvajati dokazov po uradni dolžnosti 2. v kazenskem postopku načelo, po katerem lahko tudi stranki navajata dejstva, predlagata dokaze in sodelujeta pri zbiranju drugega procesnega gradiva, ki je podlaga za odločitev 3. v upravnem postopku načelo, po katerem oseba v položaju stranke v postopku lahko sebi v korist navaja dejstva in izpodbija nasprotne navedbe in ugotovitve upravnega organa, za kar pa mora predložiti dokaze

Omeniti velja še pojasnilo v nekaterih pravnih sistemih, dodano terminom, ki označujejo pojme iz drugih pravnih sistemov, pri katerih pa so avtorji slovarja menili, da jih je smiselno vključiti tudi v PTS. Primer:

precédens -a m v nekaterih pravnih sistemih sodba višjega ali najvišjega sodišča, ki je zavezujoča za odločanje v kasnejših podobnih primerih

6.1.4 Sopomenke

Definiciji sledi morebitna sopomenka ali več sopomenk. Sopomenskost je pojav, ko isti pojem označuje več terminov, pri čemer ti v rabi niso povsem enakovredni. Sopomenko uvaja oznaka S. Primer:

naturálna obvéznost -e -i ž obveznost, ki ji pravo ne priznava popolnega pravnega varstva in je ni možno iztožiti S: narávna obvéznost, nèiztožljíva obvéznost

S polnim slovarskim sestavkom je torej prikazan prednostni termin, neprednostni termin pa je naveden kot sopomenka. Tudi ta je prikazana kot iztočnica, in sicer v kazalčnem slovarskem sestavku, v katerem s puščico usmerja na prednostni termin. Oba termina pa označujeta isti pojem.

6.2 Kazalčni slovarski sestavek

Neprednostni termini nimajo definicije, ampak s puščico usmerjajo k terminu, ki označuje isti pojem in ga je stroka opredelila kot priporočljivejši termin. Neprednostni termin je torej prikazan v kazalčnem slovarskem sestavku, v katerem je usmerjen na nadrejeni termin, ki je prikazan v polnem slovarskem sestavku. Primer:

načêlo nèintervéncije -a -- s v mednarodnem pravu ▶ načêlo nèvmešávanja

načêlo nèvmešávanja -a -- s v mednarodnem pravu načelo, po katerem je subjektom mednarodnega prava prepovedano vmešavanje v zadeve, ki sodijo v notranjo pristojnost države S: načêlo nèintervéncije

Kadar neprednostni termin usmerja na termin, ki označuje več pojmov in ima zato več definicij, je prednostnemu terminu v oklepaju dodana številka, ki nakazuje, kateri pojem označuje oz. na katero definicijo se neprednostni termin nanaša. Primer:

držáva nèpogódbenica -e -e ž ▶ trétja držáva (1)

držáva nèčlánica -e -e ž ▶ trétja držáva (2)

trétja držáva -e -e ž 1. država, ki ni pogodbenica določenega meddržavnega sporazuma S: držáva nèpogódbenica; 2. država, ki ni članica določene mednarodne organizacije, npr. EU S: držáva nèčlánica

Poseben tip kazalčnega slovarskega sestavka predstavljajo latinski termini, ki so praviloma usmerjeni na slovenske termine. Primer:

reservatio mentalis -- -- [rezervácijo mentális] (lat.) ▶ míselni pridŕžek

míselni pridŕžek -ega -žka m zavestno nesoglasje med voljo in izjavo, pri katerem stranka izjavi nekaj, v mislih pa ima nekaj drugega S: mentálna rezervácija, reservatio mentalis, tíhi pridŕžek

Izjema so le tisti latinski termini, za katere ni splošno uveljavljenega slovenskega termina. Primer:

exceptio illegalis -- -- [ekscépcijo ilegális] (lat.) pravni institut izločitve protiustavnega ali nezakonitega predpisa v sodnem in upravnem postopku s hkratno neposredno uporabo drugega predpisa višjega ranga

Tipični kazalčni slovarski sestavek je tudi krajšava, ki usmerja na svojo razvezavo. Pri terminu, iz katerega je krajšava tvorjena, jo uvaja oznaka K. Krajšave so lahko kratice ali okrajšave. Primera:

GÍZ -a m krat. ▶ gospodársko interésno zdrúženje

gospodársko interésno zdrúženje -ega -ega -a s združenje dveh ali več gospodarskih subjektov zaradi pospeševanja gospodarske dejavnosti K: GÍZ

d. d. -ja [dedé] m okrajš. ▶ délniška drúžba

délniška drúžba -e -e ž gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice K: d. d.

KRAJŠAVE IN OZNAKE

[]	oglati oklepaj za navajanje izgovora
()	okrogli oklepaj za navajanje razvezave kratice iz citatnega tujejezičnega termina
1., 2.	oznaka posamezne definicije, kadar en termin označuje več pojmov
(1, 2)	oznaka definicije pojma, ki ga označuje neprednostni termin v kazalčnem slovarskem sestavku
▶	puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
ang.	oznaka citatnega angleškega termina
fr.	oznaka citatnega francoskega termina
ita.	oznaka citatnega italijanskega termina
lat.	oznaka citatnega latinskega termina
K:	krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav
S:	oznaka za navajanje sopomenk
krat.	kratica
okrajš.	okrajšava
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola
mn.	množina

VIRI IN LITERATURA

Monografije

ACCETTO, Matej idr., 2010: Lizbonska pogodba: z uvodnimi pojasnili. Ljubljana: GV Založba.

AHTIK, Meta, MENCINGER, Jože, 2012: Ekonomika evropske integracije. Ljubljana: GV založba.

ALEXY, Robert: A Theory of Constitutional Rights, 2002. Oxford: Oxford University Press.

AMBROŽ, Matjaž idr., 2012: Mednarodno kazensko pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

AVBELJ, Matej idr., 2011: Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev – A. Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.

BAINBRIDGE, David, 1994: Intellectual Property. London: Pitman Publishing.

BAJT, Aleksander, ŠTIBLAR, Franjo, 2004: Ekonomija. Ekonomska analiza in politika. Ljubljana: GV založba.

BENTLY, Lionel, SHERMAN, Brad, 2009: Intellectual Property Law. Oxford: Oxford University Press.

Black's Law Dictionary (ur. Bryan A. Garner). St. Paul: West, cop., 2009.

BOHTE, Borut, SANCIN, Vasilka, 2006: Diplomatsko in konzularno pravo. Ljubljana: Cankarjeva založba.

BOŽIČEK, Štefka, 2011: Vpliv divergentnosti uvrščanja blaga po carinski tarifi na instrumente skupne zunanje trgovinske politike EU. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

BREZNIK, Janez idr., 2008: Zakon o upravnem sporu: ZUS-1: s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

BUČAR, France, 1988: Usodne odločitve. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti.

CHALMERS, Damian, DAVIES, Gareth, MONTI, Giorgio, 2014: European Union Law. Text and materials. Cambridge: Cambridge University Press.

CIGOJ, Stojan, 1984: Mednarodno pravo osebnih in premoženjskih razmerij. Mednarodno zasebno pravo. Pravo razmerij z inozemskimi sestavinami. Knj. 1, Splošni nauki. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije.

CIGOJ, Stojan, 1984‒1986: Komentar obligacijskih razmerij. Veliki komentar Zakona o obligacijskih razmerjih dr. Stojana Cigoja. 4 zv., Ljubljana: Uradni list SR Slovenije.

COOTER, Robert, ULEN, Thomas, 2005: Ekonomska analiza prava. Prevod četrte izdaje. Ljubljana: Finance.

CRAIG, Paul P., De BÚRCA, Gráinne, 2015: EU law. Text, Cases, and Materials. Oxford: Oxford University Press, cop.

ČEBULJ, Janez, STRMECKI, Mik, 2005: Upravno pravo. Učbenik. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

DAVID, René, GRASMANN, Günther, 1998‒1999: Uvod v velike sodobne pravne sisteme. 2 zv., Ljubljana: Cankarjeva založba.

FERČIČ, Aleš, 2011: Državne pomoči podjetjem: teorija, praksa in predpisi. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

FERČIČ, Aleš, 2015: Geneza reguliranih sektorjev. Maribor: Poslovna založba.

FERČIČ, Aleš, HOJNIK, Janja, TRATNIK, Majaž, 2011: Uvod v pravo Evropske unije. Ljubljana: GV Založba.

FILIPČIČ, Katja, SELINŠEK, Liljana, JENULL, Hinko, MAČEK GUŠTIN, Špela, PERPAR, Matej, 2009: Zakon o prekrških (ZP-1): s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

GAVELLA, Nikola, BELAJ, Vlado, 2008: Nasljedno pravo. Zagreb: Narodne novine.

GEČ-KOROŠEC, Miroslava, 2001: Mednarodno zasebno pravo. Knj. 1, Splošni del. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

GEČ-KOROŠEC, Miroslava, 2002: Mednarodno zasebno pravo. Knj. 2, Posebni del. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Globalizacija in državna uprava (ur. Marjan Brezovšek, Miro Haček). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2003.

GODEC, Rupko, ŠTURM, Lovro, TRPIN, Gorazd, PIRNAT, Rajko, HORVAT, Mitja, 1993: Upravni zbornik. Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

GRAD, Franc, KAUČIČ, Igor, ZAGORC, Saša, 2016: Ustavno pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

GRAFENAUER, Božo, BREZNIK, Janez, 2009: Upravno pravo. Procesni del: upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV založba.

GRILC, Peter, ILEŠIČ, Tomaž, 2001: Pravo Evropske unije. Ljubljana: Cankarjeva založba.

GRILC, Peter, JUHART, Miha, 1996: Pravo vrednostnih papirjev. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

HOJNIK, Janja, KNEZ, Rajko, 2015: Svoboščine notranjega trga EU. Ljubljana: IUS Software, GV Založba.

Human Rights Law (ur. Bríd Moriarty, Eva Massa). Oxford, New York: Oxford University Press, 2011.

ILEŠIČ, Marko, POLAJNAR-PAVČNIK, Ada, WEDAM-LUKIĆ, Dragica, 1992: Mednarodno zasebno pravo: komentar zakona. Ljubljana,:Uradni list Republike Slovenije.

IVANJKO, Šime, 2001: Zakon o menici (ZM): s komentarjem. Ljubljana: GV založba.

IVANJKO, Šime, 2009: Zavarovalno pravo. Maribor: Zavarovalno poslovni inštitut.

IVANJKO, Šime, KOCBEK, Marijan, 2003: Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov. Ljubljana: GV Založba.

IVANJKO, Šime, KOCBEK, Marijan, PRELIČ, Saša, 2009: Korporacijsko pravo: pravni položaj gospodarskih subjektov. Ljubljana: GV založba, Pravna fakulteta v Mariboru.

JEROVŠEK, Tone, KOVAČ, Polonca, 2008: Posebni upravni postopki. Ljubljana: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

JEROVŠEK, Tone, KOVAČ, Polonca, 2017: Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

JONES, Alison, SUFRIN, Brenda, 2016: EU Competition Law: Text, Cases, and Materials. Oxford, New York: Oxford University Press.

JUHART, Jože, 1961: Civilno procesno pravo FNR Jugoslavije. Ljubljana: Univerzitetna založba.

JUHART, Miha, BERDEN, Andrej, KERESTEŠ, Tomaž, RIJAVEC, Vesna, TRATNIK, Matjaž, VRENČUR Renato, 2004: Stvarnopravni zakonik s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

JUHART, Miha, TRATNIK, Matjaž, VRENČUR, Renato, 2007: Stvarno pravo. Ljubljana: GV Založba.

JUHART, Miha, TRATNIK, Matjaž, VRENČUR, Renato, 2016: Stvarnopravni zakonik (SPZ): (neuradno prečiščeno besedilo) s komentarjem. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; Maribor: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

KAUČIČ, Igor, 1994: Referendum in sprememba ustave. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KAUČIČ, Igor, GRAD, Franc, ZAGORC, Saša, NERAD, Sebastian, BARDUTZKY, Samo, 2010: Zakonodajni referendum: pravna ureditev in praksa v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za primerjalno pravo, GV Založba.

KERŠEVAN, Erik, ANDROJNA, Vilko, 2017: Upravno procesno pravo. Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV Založba.

KOVAČ, Polonca, KERŠEVAN, Erik, PEČARIČ, Mirko, REMIC, Matjaž, OREL, Nuša, ČAS, Petra, 2016: Inšpekcijski nadzor. Razprave, sodna praksa in komentar zakona. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KOVAČ, Polonca, RAKAR, Iztok, REMIC, Matjaž, 2012: Upravno-procesne dileme o rabi ZUP. Del 2, 120 vprašanj iz prakse z odgovori in sodno prakso ter z uvodno študijo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KOVAČ, Polonca, REMIC, Matjaž, SEVER, Tina, 2015: Upravno-procesne dileme 3 v posebnih upravnih postopkih. 90 vprašanj z odgovori, sodno prakso in uvodno študijo o enakem varstvu pravic na področjih socialne varnosti, šolstva, prostora in gradenj, notranjih zadev ter davčnega in inšpekcijskega nadzora. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KRANJC, Vesna, 2006: Gospodarsko pogodbeno pravo. Ljubljana: GV Založba; Maribor: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

KRANJC, Vesna, 2007: Zakon o javnem naročanju: s komentarjem. Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev: s komentarjem. Zakon o revizij postopkov javnega naročanja: s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

KRANJC, Vesna, KERŠEVAN, Erik, PLAUŠTAJNER, Konrad, PRELIČ, Saša, 2009: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

MARKOVIĆ, Slobodan M., 1997: Patentno pravo. Beograd: Nomos.

MIOLA, Jose, 2007: Medical Ethics and Medical Law. Oxford: Hart Publishing.

PAVČNIK, Marijan, 2001: Teorija prava. Prispevek k razumevanju prava. Ljubljana: Cankarjeva založba.

PAVČNIK, Marijan, 2004: Argumentacija v pravu (od življenjskega primera do pravne odločitve). Ljubljana: Cankarjeva založba.

PAVLIHA, Marko, SIMONITI, Sergej, STROJIN ŠTAMPAR, Anja, 2007: Zavarovalno pravo, Ljubljana: GV Založba.

PLAVŠAK, Nina idr., 2003‒2004: Obligacijski zakonik (OZ): s komentarjem. 4 zv., Ljubljana: GV Založba.

PLAVŠAK, Nina idr., 2016: Sodobno stvarno pravo: izbrana poglavja. Ljubljana: Planet GV, Pravna fakulteta, Tax-Fin-Lex.

PLAVŠAK, Nina, 2008: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ljubljana: GV založba.

PLAVŠAK, Nina, FRANTAR, Tone, JUHART, Miha, 1998: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK): s komentarjem. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

POPOVIĆ, Dejan, 1997: Nauka o porezima i poresko pravo. Beograd: Savremena administracija.

Pravna enciklopedija (ur. Milutin Srdić). Beograd: Savremena administracija, 1979.

Pravo. Leksikon (ur. Marijan Pavčnik). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2003.

PRETNAR, Bojan, 2002: Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju. Ljubljana: GV Založba.

REPAS, Martina, 2007: Pravo blagovnih in storitvenih znamk. Ljubljana: GV Založba.

RIBIČIČ, Ciril, 2007: Evropsko pravo človekovih pravic. Izbrana poglavja. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

SANCIN, Vasilka idr., 2010: Lokalni zločinci ‒ univerzalni zločini. Odgovornost zaščititi. Ljubljana: GV založba.

SANCIN, Vasilka, 2009: Mednarodno pravo v hierarhiji pravnih virov EU in njenih članic. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

SANCIN, Vasilka, ŠVARC, Dominika, AMBROŽ, Matjaž, 2009: Mednarodno pravo oboroženih spopadov. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

SCHACK, Haimo, 2005: Urheber- und Urhebervertragsrecht. Tübingen: Mohr Siebeck.

SEER, Roman, HEY, Johanna, MONTAG, Heinrich, ENGLISCH, Joachim, HENNRICHS, Joachim, 2013: Steuerrecht. Köln: Verlag Dr. Otto Schmidt.

SELINŠEK, Liljana, 2006: Gospodarsko kazensko pravo. Ljubljana: GV Založba.

SELINŠEK, Liljana, 2007: Kazensko pravo: splošni del in osnove posebnega dela. Ljubljana: GV Založba.

SOVDAT, Jadranka, 2015: Ustavno procesno pravo: praktikum. Ljubljana: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

STEINER, Henry J., ALSTON, Philip, 1996: International Human Rights in Context: Law, Politics, Morals. Text and Materials. Oxford: Clarendon Press.

ŠKOF, Bojan, WAKOUNIG, Marian, TIČAR, Bojan, JERMAN, Saša, KOBAL, Aleš, FERČIČ, Aleš, 2007: Davčno pravo. Maribor: Pravna fakulteta, Davčno-finančni raziskovalni inštitut.

ŠTURM, Lovro idr., 2002: Komentar Ustave Republike Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije.

ŠTURM, Lovro, 1998: Omejitev oblasti. Ustavna izhodišča javnega prava. Ljubljana: Nova revija.

TILEY, John, LOUTZENHISER, Glen, 2012: Revenue Law. Oxford, Portland: Hart Publishing.

TRAMPUŽ, Miha, 2007: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Ureditev v Sloveniji in Evropski skupnosti. Ljubljana: GV Založba.

TRAMPUŽ, Miha, OMAN, Branko, ZUPANČIČ, Andrej, 1997: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP): s komentarjem. Ljubljana, Gospodarski vestnik.

TRATNIK, Matjaž, 2012: Hipoteka. Ljubljana: GV založba.

TRATNIK, Matjaž, 2016: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1): s komentarjem in sodno prakso. Ljubljana: IUS Software, GV založba.

TRSTENJAK, Verica, BRKAN, Maja, 2012: Pravo EU. Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU. Ljubljana: GV Založba.

TÜRK, Danilo, 2015: Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: IUS Software, GV Založba.

TUSHNET, Mark V., 2014: Advanced Introduction to Comparative Constitutional Law. Cheltenham, Northampton: E. Elgar, cop.

UDE, Lojze, 2002: Civilno procesno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

UDE, Lojze, 2004: Arbitražno pravo. Ljubljana: GV Založba.

UDE, Lojze, BETETTO, Nina, GALIČ, Aleš, RIJAVEC, Vesna, WEDAM LUKIĆ, Dragica, ZOBEC, Jan, 2005‒2010: Pravdni postopek: zakon s komentarjem. 4 zv., Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, GV Založba.

Ustavno sodstvo (ur. Marijan Pavčnik, Arne Mavčič). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000.

VEDRIŠ, Martin, KLARIČ, Petar, 2009: Građansko pravo. Zagreb: Narodne novine.

VIGNAL, Thierry, 2011: Droit international privé. Paris: Dalloz.

WEDAM LUKIĆ, Dragica, 1992: Civilno izvršilno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

WHISH, Richard, BAILEY, David, 2015: Competition Law. Oxford: Oxford University Press.

ZABEL, Bojan, 1987: Uvod v gospodarsko pogodbeno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

ZABEL, Bojan, 1999: Tržno pravo. Teorija in praksa pravnega urejanja trga. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Zakon o prekrških (ZP-1) z novelama ZP-1F in ZP-1G. Uvodna pojasnila Hinko Jenull, Liljana Selinšek. Ljubljana: GV Založba, 2011.

Zakon o prekrških (ZP-1) z novelami ZP-1H do ZP-1J. Uvodna pojasnila Liljana Selinšek. Ljubljana: GV Založba, 2016.

ZUPANČIČ, Karel, ŽNIDARŠIČ SKUBIC, Viktorija, 2009: Dedno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

ŽELEZNIK, Milan, 2009: Državna uprava in upravni postopek. Višješolski učbenik. Maribor: Doba Epis.

ŽNIDARŠIČ SKUBIC, Viktorija, 2008: Patient Rights in the EU. Slovenia. Leuven: Katholieke Universiteit, Centre for Medical Ethics and Law.

ŽNIDARŠIČ SKUBIC, Viktorija, 2015: Medical Law in Slovenia. Alphen aan den Rijn: Wolters Kluwer, Law & Business, cop.

ŽNIDARŠIČ SKUBIC, Viktorija, 2015: Zasebna ustanova, trust, fiduciarni pravni posli in njihov vpliv na dedovanje. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

ŽNIDARŠIČ SKUBIC, Viktorija, 2017: Civilno medicinsko pravo: izbrane teme. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Spletni viri
Bančni slovar. Združenje bank Slovenije, <http://www.vseobanki.si/Abc>.
Država na spletu. Republika Slovenija, <http://www.gov.si/drzava-na-spletu>.

E-VEM: Portal za podjetja in podjetnike. Republika Slovenija, <https://evem.gov.si/evem/drzavljani/zacetna.evem>.

PIS: Pravno-informacijski sistem. Republika Slovenija, <http://www.pisrs.si/Pis.web>.

Portal E-uprava. Republika Slovenija, <http://e-uprava.gov.si>.

Slovar borznih izrazov. Ljubljanska borza d.d., <http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=791>.

Sodna praksa. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, <http://www.sodnapraksa.si>.

TURK, Ivan: Temeljni ekonomski pojmovnik. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, <http://www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar>.

Uradni list Republike Slovenije. Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, <https://www.uradni-list.si>.

Zakoni in uredbe

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL EU L 343, z dne 29. decembra 2015).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 343, z dne 29. decembra 2015).

Obligacijski zakonik – OZ (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US).

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL EU L 269 z dne 10. oktobra 2013).

Ustava Republike Slovenije – URS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a).

Zakon o arbitraži – ZArbit (Uradni list RS, št. 45/08).

Zakon o bančništvu – ZBan-2 (Uradni list RS, št 25/15, 44/16 – ZRPPB, 77/16 – ZCKR in 41/17).

Zakon o čeku – ZC (Uradni list FLRJ, št. 105/46, Uradni list SFRJ, št. 12/65, 50/71 in 52/73).

Zakon o davčnem postopku – ZdavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17).

Zakon o dedovanju – ZD (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16).

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG (Uradni list RS, št. 70/95, 54/99 – odl. US in 30/13).

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15).

Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16).

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT in 46/14).

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US in 63/16 – ZD-C)

Zakon o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17).

Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14).

Zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije – ZICZEU (Uradni list RS, št. 32/16).

Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15 in 76/15 – odl. US).

Zakon o kolektivnih tožbah – Z KolT (Uradni list RS, št. 55/17).

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – ZMZPP (Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08 – ZArbit).

Zakon o menici – ZM (Uradni list FLRJ, št. 104/46, 33/47 – popr., Uradni list SFRJ, št. 16/65, 54/70, 57/89, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN in 82/94 – ZN-B).

Zakon o nepravdnem postopku – ZNP (Uradni list SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Uradni list RS, št.87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US, 77/08 – ZDZdr in 10/17 – ZPP-E).

Zakon o pacientovih pravicah – ZpacP (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17).

Zakon o pravdnem postopku – ZPP (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17).

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo).

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13).

Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12 in 10/17 – ZPP-E).

Zakon o ustavnem sodišču – ZUstS (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12).

Zakon o Vladi Republike Slovenije – ZVRS (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17).

Zakon o zavarovalništvu – ZZavar-1 (Uradni list RS, št. 93/15).

Priporočeno navajanje slovarja: Pravni terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/9789610501732