Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer

Živa Deu, Tanja Fajfar, Miha Jeršek, Silvo Pivk, Maja Štembal Capuder, Damjan Švara, Mojca Žagar Karer

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Kamnarski terminološki slovar

©2022, avtorji in ZRC SAZU

Z izjemo slikovnega gradiva je vsebina spletne izdaje enaka tiskani.

Glavni urednici Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer

Avtorji Živa Deu, Tanja Fajfar, Miha Jeršek, Silvo Pivk, Maja Štembal Capuder, Damjan Švara, Mojca Žagar Karer

Recenzenti Tomaž Furlan, Mateja Kavčič, Josip Korošec, Jože Kortnik, Anton Marn, Ana Mladenović

Terminografski pregled Simon Atelšek, Mateja Jemec Tomazin, Jera Sitar

Urejanje literature in virov Alenka Porenta

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Fotografije na naslovnici Marcel Kump

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Založnik Založba ZRC

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2022

 

Slovar je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ter v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Slovar je nastal z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 128775427

ISBN 978-961-05-0689-8 (html)

Iz recenzij

S Kamnarskim terminološkim slovarjem smo dobili sodobno in celovito referenčno delo, ki vsebuje strokovne izraze s področja kamnarstva, ki jih dopolnjujejo izrazi iz drugih sorodnih strok, predvsem s področja geologije in arhitekture. Ker je terminologija pomemben del stroke, bo delo kot takšno zapolnilo vrzeli na tem področju in bo predstavljalo vodilo za uporabo strokovno pravilnih izrazov. Zato je pričakovati manj nesporazumov, manj nejasnosti in tudi strokovnih napak, ki nastajajo zaradi razlik med strokami. To pomeni tudi večjo natančnost izražanja in boljše sporazumevanje. Delo je zelo aktualno, nujno potrebno za sodobno slovensko kamnarsko stroko in bo zagotovo prispevalo tudi k njenemu napredku in razvoju.

Kamnarski terminološki slovar je primarno namenjen vsem, ki se s kamnarsko stroko ukvarjajo profesionalno, torej vsem v kamnarski industriji in obrti ter rudarski dejavnosti. Pomemben je tudi za druge stroke, ki se s kamnarsko strokovno prepletajo, kot so gradbena, arhitekturna, konzervatorska. Obenem je to delo, ki ima splošno družbeno korist in je uporabno tudi za širšo družbo, na eni strani kot vir informacij o slovenskem kamnu in na drugi strani o jeziku v sodobnem kamnarskem miljeju.
Doc. dr. Ana Mladenović, Zavod za gradbeništvo

Avtorji Kamnarskega terminološkega slovarja so strokovnjaki za področja kamnarstva, geologije ter terminologije. To je prvi terminološki slovar s področja kamnarstva v slovenskem jeziku, ki vključuje preko 1500 terminov, prikazanih v polnih slovarskih sestavkih z definicijami ali kazalčnih slovarskih sestavkih. Vsestransko prikaže izrazje na področju kamnarstva, ki je bilo tokrat prvič sistematično zbrano, natančno terminografsko obdelano in ob doslednem upoštevanju terminoloških načel izčrpno predstavljeno v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi preverjenemu in dodelanemu pristopu preteklih terminoloških slovarjev, katerih priprava ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Slovar bo strokovnjakom s področja kamnarstva in geologije predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova izdaja pa bo v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije ter za pripravo še obsežnejšega slovarja, ki bo vključeval še podrobnejšo terminologijo s področja rudarstva.
Izr. prof. dr. Jože Kortnik, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Mariboru

Vsak kamnar pozna vsaj nekaj izrazov za posamezna orodja ali druga sredstva, ki jih pri delu uporablja. Termini, ki pogosto izvirajo iz različnih lokalno specifičnih besed ali prevzetih besed, tvorijo kompleksne žargonske bazene, ki se lokalno ali regionalno precej razlikujejo. Kako se pa pri vas reče temu, je bilo pogosto vprašanje na srečanjih kamnarjev iz različnih regij in že kot vajenci smo se hitro priučili, da je lokalne izraze potrebno poznati in jih tudi s pridom uporabljati. Ko pa odložiš orodje in je treba delo opisati, se vedno znajdeš pred vprašanjem: Kateri termin bo pravi in kateri bo vsem razumljiv? Kamnarski terminološki slovar predstavlja zaslombo, ki je še kako potrebna pri natančnem in razumljivem dialogu in poglobljenem razumevanju pojmov. Pomemben je na celotnem spektru poklicev, ki se ukvarjajo s kamnom, saj prinaša nedvoumnost in natančna pojasnila, ki so nujna za uspešno komunikacijo in posledično visoko kvaliteto dela. Termini so skrbno izbrani in pokrivajo široko področje uporabe kamna, slovar je uporaben tako za ljubiteljske uporabnike kot tudi za obrtnike, industrijo in znanost. Prebiranje ponuja mnoga nova odkritja na številnih področjih in s tem bralcu širi vpogled v kompleksnost in zanimivost kamna ter njegove obdelave. Uspešno vključuje vse pomembne vede in prakse o kamnu oz. prikaže, kako znanstveno in strokovno znanje z roko v roki sodeluje s spretnostjo pri njegovi obdelavi.

Dobre stvari nikoli ne pridejo prepozno in vsem avtorjem se je treba zahvaliti za vložen trud pri snovanju in izvedbi prvega terminološkega slovarja s področja kamnarstva v slovenskem prostoru.
Doc. Tomaž Furlan, akad. kip., Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani

V Sloveniji je dediščina kamnarstva zaradi velike pestrosti, zgoščene na majhnem razgibanem prostoru, izjemna. V naravi nam geološke strukture ponujajo eno najbolj raznolikih zbirk naravnega kamna v svetu in odmev teh kamnin, obdelanih z znanjem kamnosekov, je naša arhitekturna zapuščina. Identiteta slovenske arhitekture danes izginja iz naše zavesti, čeprav je neposredno povezana z okoljem, z naravnimi gradivi in sposobnostjo njihove obdelave. Kamnoseška dejavnost je ena od šestih glavnih obrti v stavbarstvu (poleg tesarstva, zidarstva, krovstva, mizarstva in pleskarstva) in ena tistih, ki nam je ohranila svojo tradicijo obdelave in rabe kamna v gradnji in vsakdanjem življenju. Kljub razvoju sodobnih tehnologij, ki so v marsičem olajšale in pospešile izvedbe, je način obdelave kamna od kamnoloma do izdelka ohranil tudi ročne spretnosti, podedovane iz davnine. Kamnarski terminološki slovar je dokaz za to. Ročno obdelan kamen ima svojo vrednost in jo bo ohranil tudi s pomočjo terminologije. Kar je ubesedeno, obstaja, kar ni, je že izgubljeno.
Mateja Kavčič, univ. dipl. inž. arh., konservatorsko-restavratorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Uresničitev Kamnarskega terminološkega slovarja predstavlja nadvse zahtevno in hkrati koristno nalogo, v kateri je izhodišče kamen skupaj z dejavnostmi, ki se z njim ukvarjajo, in tistimi, ki v njem vidijo bistveno vrednoto. Gre za prvino, ki z drugimi naravnimi danostmi in pojavi soustvarja prostor ter zaradi svojih kakovosti predstavlja vztrajen navdih človeku. Ta je namreč v njem spoznal tiste lastnosti, ki mu od nekdaj zagotavljajo obstoj in nadgradnjo vsakdanjega življenja ter ga tako umeščajo v substanco časa.

Slovar je tako terminološko zajel izkušnje, pridobljene s poseganjem v snovnost kamnin, združene v metode znanja in neposredno prakso. Zato sega tudi v določena področja geologije in prostore, v katerih je nastajal oziroma jim je dal kulturni in civilizacijski pomen. V zbrano gradivo je zato umeščen kot rezultat ustvarjalnih dejanj družb in posameznikov v preteklih obdobjih. Zato je celoto ustvarjalnega dela razumeti tudi kot pobudo in oporo nastajanju novih slovarjev, ki bodo namenjeni tovrstni obravnavi posameznih področij te nadvse pomembne in koristne vsebine.

Vsekakor je z nastalim Kamnarskim terminološkim slovarjem dosežen tudi cilj krepitve pomena kamnarstva v splošni zavesti družbe. Vsebinsko namreč zajema procese humanizacije kamnine kot prvine procesa, ki ustvarjajo izbrano harmonijo med naravo in človekom ter prostorom in časom.
Dr. Josip Korošec, restavratorski svetnik, upokojeni sodelavec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije

V Kamnarski terminološki slovar so vključeni bistveni termini, ki so posredno in neposredno povezani s kamnarsko in kamnoseško stroko. Največji problem in izziv tega slovarja je bil (in ostaja), da povezane stroke, npr. arhitektura ali gradbeništvo, nimajo izdelanih terminoloških slovarjev. Zato in zaradi same »majhnosti« te stroke v Sloveniji ocenjujem izid Kamnarskega terminološkega slovarja ne samo za dosežek, ampak kar za velikanski uspeh. Z njim bodo v prihodnosti naši nasledniki imeli soliden temelj, da bodo delo lahko dopolnjevali in nadgrajevali.

Za ključno ocenjujem, da s Kamnarskim terminološkim slovarjem umeščamo številne pojme in besede, ki so stoletja bivale med Slovenci in so bile pogosto postavljene v ozadje ali na obrobje, v telo slovenskega knjižnega jezika, s tem pa bogatimo slovenščino. Tako dajemo tem pojmom nov, svež pomen, hkrati pa veliko priznanje ljudem, ki so ta jezik gojili, ga razvijali in predali naši generaciji. Mislim, da so avtorji s pripravo slovarja opravili svojo dolžnost in obvezo do stroke in slovenstva kot takega.

Za zaključek bi želel izraziti iskrene čestitke vsem avtorjem za njihov dolgoletni trud in vztrajnost, da so preplezali vse gore in zvalili vse kamne v dolino in prispeli do tega slovesnega trenutka, ko bo Kamnarski terminološki slovar ugledal luč sveta.
Anton Marn, univ. dipl. inž. arh., Inkubator, d. o. o., Sežana

 

Naravni kamen – gradivo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Kamnarstvo je gospodarska panoga, ki obsega področja pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, vključuje pa tudi raziskovanje, načrtovanje, oblikovanje in umetniško ustvarjanje v naravnem kamnu ter restavratorske in konservatorske posege na kamniti, zlasti arhitekturni dediščini.

Na ozemlju Slovenije je kamnarstvo prastara dejavnost, kar dokazujejo ohranjeni odkruški rimske kulture, ostaline srednjeveških naselij z mogočnimi obrambnimi zidovi in množica v zadnjih stoletjih postavljenih ali preoblikovanih stavb, ki niso samo zidane s kamnom, ampak njihova pročelja lepšajo še kamnite plastike, oblikovani okenski okvirji, portali in drugo. Iz kamna so tudi tlaki, vodnjaki in različna obeležja, ki lepotno dopolnjujejo slike raznolikih naselbinskih prostorov. V kulturnih krajinah pa poleg naselbin odstirajo ukoreninjeno uporabo kamna in z njegovo obdelavo razvitih veščin tudi objekti tehnične dediščine, kot so kamniti oporni zidovi, mostovi, viadukti ali le skromni prepusti.

Vsem naštetim gradnjam, od cerkva in samostanov do gradov in podeželskih hiš, od tlakov do mostov, je skupno to, da so bile oblikovane in izdelane v času, ko so ljudje spoštovali naravno okolje in v prostoru lastnega razvoja ustvarjen kulturni milje. Zato ni nenavadno, da je, razen redkih izjem, vsa naša kamnita dediščina izdelana iz lokalnega kamna, kar danes označujemo z besedo trajnostno, in je izvirna, enkratna. Kar kaže, da so naši predniki vse, kar je bilo v širšem okolju novega, sprejeli, vendar so to novo znali spretno prilagoditi znanjem in kulturnemu utripu prostora, v katerem so živeli in delali.

Uporaba kamna, posebej kamnoseških izdelkov, je doživela razcvet v času baroka, ko so imele kamnoseške delavnice, ki so bile razpršene po vsej Sloveniji, polne roke dela. Med vsemi pa so bile najbolj poznane kraške, z mojstri, ki so svoja znanja in merila lepega prenašali tudi v okolja izven svojega delovanja. Kar ni čudno, saj se tu kakovostni naravni kamen uporablja že od začetka oblikovanja stalne poselitve. Sprva so se s kamnom povezane izkušnje prenašale znotraj družine in v lokalni skupnosti. Z medsebojno pomočjo pri gradnji domov so se aktivirali kolektivno znanje, skupne izkušnje, zgledi in estetsko prepričanje določenega okolja in se odrazili v značilni, lokalno prepoznavni arhitekturi.

Še po drugi svetovni vojni je bilo samo na Krasu več kot 200 manjših in večjih kamnolomov. Še preden je ta prostor razdelila državna meja, so naši kamnoseki delali v znamenitih nabrežinskih kamnolomih in pri gradnji mestnih palač v Trstu. Sloves mojstrskega obdelovanja kamna je kraške kamnoseke popeljal v notranjost, vse do Dunaja, nekateri pa so ostali bližje in širili znanje obdelave naravnega kamna po številnih krajih v Sloveniji.

Številne generacije so tudi v širšem slovenskem prostoru s svojim ravnanjem in gospodarjenjem z naravnimi viri ustvarjale ugodno bivanjsko okolje, tako v mestih kot na podeželju. Stavbni fond, ki se je ohranil, je dragocen vir kakovostnega bivalnega prostora, ki ga je vredno vzdrževati in obnavljati ter s tem ohranjati tudi identiteto grajenega prostora. Za posege na stavbni dediščini je zato treba poznati tradicionalna gradiva in tehnologije obdelave, pa tudi sodobne pristope pri obnovitvenih delih.

Ročna obdelava naravnega kamna se je skozi stoletja le malo spreminjala. Posodobljala so se orodja, predvsem materiali, iz katerih so narejena, njihova oblika pa je pravzaprav ostala nespremenjena. Zato bi bilo upravičeno veščine ročne obdelave naravnega kamna registrirati kot nesnovno dediščino; v naši soseščini, kjer se prav tako zavedajo, kako pomembno je ohranjati tradicionalna znanja, so to že storili.

Industrijski način obdelave naravnega kamna se je v Sloveniji začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ob začetku gradnje stavbe slovenskega parlamenta po načrtu arhitekta Vinka Glanza. Do tedaj obrtniško organizirane delavnice so se morale čez noč prilagoditi zahtevam po veliki količini rezanih in poliranih plošč naravnega kamna za oblaganje notranjih in zunanjih zidov, tlakov in stopnic. Tedanja oblast se je namreč odločila, da bo v zgradbi vgrajen le kamen iz slovenskih kamnolomov in domači les, stavbo pa bodo krasila le dela slovenskih umetnikov. Kamnoseško podjetje s Hotavelj je prevzelo pobudo in združilo takratno kamnarsko stroko pod svojim okriljem. Do otvoritve leta 1959 so številni kamnoseki zgledno izpeljali zahtevna industrijska in obrtniška dela ter zgradili kamnito palačo, ki še vedno dobro služi svojemu namenu in je hkrati galerija naravnega kamna iz slovenskih kamnolomov. Do danes sta bili prenovljeni le dvorana državnega zbora in dvorana državnega sveta. Tradicija sodelovanja sicer med seboj konkurenčnih podjetij in obrtnih delavnic, ki znajo pri velikih projektih stopiti skupaj, se je od gradnje parlamenta ohranila do danes.

Razvoj tehnike in tehnologije z novimi in novimi stroji bliskovito spreminja obdelavo naravnega kamna. Nekateri stroji zastarijo, še preden jih naročniki uspejo aktivirati. Stroji se posodabljajo predvsem na področju krmiljenja, kakovosti rezilnih in drugih obdelovalnih orodij ter avtomatizacije tehnoloških procesov.

Posebnost kamnarske stroke je, da kljub neprestanemu napredku tehnologije in tehnik industrijske obdelave naravnega kamna, ne gre brez roke kamnoseka, ki s svojim klasičnim kamnoseškim znanjem da izdelku piko na i. Približno pred desetletjem je finski arhitekt Juhani Pallasma v knjižnem delu Misleča roka zapisal, da je roka spretnejša, kot si predstavljamo, in kar je še posebej pomembno, rokodelčevo delo obsega tudi sodelovanje z materialom. Kamen se pod udarcem kamnoseka odziva na različne načine, kar je odvisno od njegovih lastnosti.

Kamnosek bo vsako spremembo pod konico špice ali rezilom dleta občutil na svoji roki. Diamantna rezalka ne občuti ničesar, ko zareže v kamnito gmoto, zato je kamnosek tisti, ki mora naravni kamen pravilno namestiti na stroj, da bo izdelek kakovosten, po vgraditvi stabilen, varen, trajen in estetski. Za popolno obvladovanje kamnarske stroke je zato treba znati uporabljati stroje, ki olajšajo delo, pa tudi ročno obdelavo kamna, s katero se zaključi delo tam, kjer ga stroj ne zmore opraviti dovolj natančno. Kamniti izdelek je potrebno še pravilno transportirati, ga vgraditi in ustrezno zaščititi pred neželenimi vplivi iz okolja.

Kamnosek mora biti potrpežljiv, natančen, vztrajen in odgovoren, saj kamen ne dopušča nobenih napak. V kamnarstvu so napake drage ali pa nevarne, zato mora kamnosek pri vseh načinih in fazah svojega dela poleg skrbi za kakovost dosledno upoštevati ukrepe za varno in zdravo delo. Vsak nov izdelek in obdelava nove vrste naravnega kamna pomenita za kamnoseka novo izkušnjo, ki je ne pozabi. Na ta način postaja strokovnjak, ki bo lahko kakovostno izpeljal vsako naročilo.

Slovenija je majhna po površini, prav tako po številu prebivalcev, pa vendar se na številnih področjih lahko kosa z velikimi, tudi na področju kamnarstva. Če se je v preteklosti znanje prenašalo z očeta na sina in z mojstra na vajenca, imamo danes za potrebe kamnarstva zgrajeno celotno vertikalo poklicnih standardov na področju formalno in neformalno pridobljenih znanj, od kamnolomca, strojnega obdelovalca kamna, montažerja kamna, kamnoseka, kamnoseškega mojstra, kamnoseka restavratorskega sodelavca, operaterja kamnarske tehnologije, oblikovalca kamna in kamnarskega tehnologa. Za celovito načrtovanje in izvajanje strokovnih nalog pa imamo še univerzitetne izobraževalne programe za arhitekta, gradbenega inženirja, kiparja, umetnostnega zgodovinarja, restavratorja, konservatorja, geologa, rudarskega inženirja in … imamo kamen.

Nova gradiva, predvsem beton, steklo in izdelki iz v laboratorijih razvitih snovi, in njim prilagojene nove tehnike gradnje ter smernice lepega, so uporabo naravnega kamna zmanjšale na najmanj. Industrijsko izdelani, sodobni in tudi zato lahko dostopni materiali so zamenjali in hitro nadomestili starodobna gradiva, ki jih je človek stoletja, celo tisočletja uporabljal tako za gradnjo prestižnih stavb za bodočnost, kot onih drugih, ki so ga preprosto ščitila in varovala pred različnimi zunanjimi vplivi, naravnimi in človeškimi.

Naravni kamen se je kot osnovno gradivo za gradnjo zidov res umaknil novemu, toda iz arhitekturnega oblikovanja ni nikoli izginil. Še več, postal je še bolj dragocen, še bolj prestižen material. Zagotovo pa lepe in trajne kamnite fasadne obloge, kamniti tlaki, kamnite stopnice in drugi, lepoti okolja namenjeni izdelki, predstavljajo svež in nov veter v bivalnem okolju, zasičenem z betonom, steklom in plastiko. Je gradivo preteklosti in zagotovo tudi prihodnosti. Tiste prihodnosti, o kateri moramo razmišljati danes. Naravni kamen nikoli ne postane odpadek. Nekoč bo preperel in se, pomešan z organskimi snovmi, spremenil v rodovitno prst ali se sprijel v nov kamen. Do tedaj pa bo pričal o iznajdljivosti, ustvarjalnosti in dosežkih preteklih generacij.

Danes prevladujoč življenjski slog »več vsega takoj« je v zadnjih nekaj desetletjih na edinem planetu, ki ga imamo, privedel do stanja, ki ga morda ne bo več mogoče popraviti, zato je naša naloga, da z okoljem in naravnimi viri, tudi z naravnim kamnom, ravnamo preudarno in odgovorno. Geodiverziteta se na površju odraža z biodiverziteto, zato ni pomembno le, kako ravnamo zgoraj, ampak tudi, kaj počnemo spodaj.
Živa Deu in Maja Štembal Capuder

 

O nastajanju Kamnarskega terminološkega slovarja

Pobudo za Kamnarski terminološki slovar je konec leta 2016 dala Tjaša Kranjec z Visokošolskega središča Sežana, d. o. o. (danes Inkubator, d. o. o., Sežana). Za pomoč in strokovno terminografsko vodenje se je obrnila na Sekcijo za terminološke slovarje (danes Terminološka sekcija) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminografsko vodenje sta prevzeli dr. Tanja Fajfar in dr. Mojca Žagar Karer. Oblikovala se je skupina strokovnjakov, ki so začeli sodelovati pri slovarju, in sicer: prof. dr. Živa Deu, mag. Silvo Pivk, Maja Štembal Capuder in Damjan Švara, kasneje se jim je pridružil še dr. Miha Jeršek.

Na tem mestu velja še enkrat omeniti Tjašo Kranjec, ki je na začetku sodelovanja koordinirala sestanke, zbrala strokovna besedila in jih pretvorila v obliko, primerno za računalniško obdelavo. Velik delež teh strokovnih besedil sta prispevala Ivan Pertot in Božidar Premrl. Vsem trem se zahvaljujemo, ker so omogočili, da je slovarsko delo lažje steklo.

Delo je najprej potekalo po e-pošti, nato pa so imeli strokovnjaki in terminografinji tudi usklajevalne sestanke. Strokovnjaki so se med pisanjem definicij glede strokovnih vprašanj posvetovali tudi s kolegi. Še posebej bi se zahvalili članom Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, in sicer Jerneju Bortolatu, Marku Brezavščku, Mateju Erjavcu, Petru Svetetu in Zoranu Žunku, ki so v dveh koncih tedna pregledali okoli 500 terminov s področja kamnoseštva.

Terminografsko so slovar pregledali in komentirali dr. Simon Atelšek, dr. Mateja Jemec Tomazin in Jera Sitar. Zahvaljujemo se jim za koristne pripombe. Veseli smo tudi, da so slovar pregledali strokovni recenzenti, in sicer doc. Tomaž Furlan, Mateja Kavčič, dr. Josip Korošec, izr. prof. dr. Jože Kortnik, Anton Marn in doc. dr. Ana Mladenović. Vsem se za njihov trud in dragocene napotke najlepše zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Karmen Nemec za tehnično pomoč in Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice.

Gotovo nam ni uspelo rešiti vseh terminoloških dilem na področju kamnarstva, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov kamnarstvo@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben priročnik.

Ker namen terminološkega dela ni le urejanje poimenovalnega sistema stroke, ampak tudi skrb za razvijanje slovenske terminologije – pri čemer ne gre za spreminjanje že uveljavljene in sprejete terminologije, ampak zlasti za uveljavljanje terminoloških načel pri uvajanju novih terminov –, se lahko strokovnjaki s terminološkimi težavami obrnejo na Terminološko svetovalnico na spletišču Terminologišče <http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje>.

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Kamnarski terminološki slovar je prvi slovenski terminološki slovar, ki zajema termine s področja kamnarstva, zlasti pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, pa tudi termine s področja geologije, arhitekture, umetnostne zgodovine, kiparstva, restavratorstva in konservatorstva. Termini so pojasnjeni s terminološkimi definicijami, z uporabo kazalk pa slovar tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju kamnarstva. Kamnarski terminološki slovar je torej normativni slovar, saj navaja podatke o prednostnih in podrejenih terminih.

Vsebuje 1516 slovarskih sestavkov, med katerimi je 1274 polnih slovarskih sestavkov, ki vsebujejo termin, slovnične podatke, definicijo in morebitne sinonime, ter 242 kazalčnih slovarskih sestavkov, ki uporabnika usmerjajo na prednostni termin. Ureditev slovarja je abecedna. Slovar vsebuje sodobne termine in ne posega v njihov zgodovinski razvoj. Ker slovar vsebuje samo termine v ožjem smislu, ne vključuje lastnih imen, tj. imen društev, fakultet, podjetij itd. Prav tako ne vsebuje terminov sorodnih strok, ki se na področju kamnarstva sicer uporabljajo, a so definirani enako kot v primarni stroki. Zaradi interdisciplinarnosti področja pa je vključenih nekaj terminov, ki segajo na bližnja strokovna področja (npr. etaža, kamnolom).

Ker se termini pojavljajo zlasti v strokovnih besedilih, je bila pri izdelavi slovarskih sestavkov uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstveni in strokovni članki, znanstvene in strokovne monografije ter učbeniki. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

 

Naslovniki slovarja

Slovar je namenjen zlasti strokovnjakom s področja kamnarstva, pa tudi bližnjih strok, kot so npr. geologija, arhitektura, gradbeništvo, kiparstvo, umetnostna zgodovina. Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo vsi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji s tega področja.

 

Metodologija izdelave slovarja

Pri nastajanju slovarja so sodelovali strokovnjaki za kamnarstvo in jezikoslovci, natančneje dve terminografinji. Strokovnjaki s področja kamnarstva so prispevali besedila v elektronski obliki, na podlagi katerih je bil izdelan geslovnik. Strokovnjaki so nato pregledali geslovnik ter definirali termine ter po potrebi izbrali prednostni termin, pri čemer sta njihovo delo v vseh fazah vodili in pregledovali terminografinji. Pri izdelavi so bili upoštevani aktualni slovenski in tuji terminološki viri ter druga strokovna literatura, ki slovarju zagotavljajo relevantnost, strokovnost, aktualnost in zanesljivost. Slovar je bil izdelan s specializiranim računalniškim programom SlovarRed 2.1, ki je bil razvit v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk in pripravo baze za elektronsko objavo.

Kamnarski terminološki slovar je – tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot izrazi za pojme, ki so med seboj povezani v pojmovni sistem stroke. Analogno so termini povezani v poimenovalni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Ta so v slovarju lahko izražena eksplicitno, npr. s kazalko, ki nakazuje sinonimni par (tj. dva termina za isti pojem), ali implicitno, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, ki je izraženo v okviru definicije.

Terminološko delo je potekalo po pojmovnih skupinah, kar pomeni, da so bili skupaj obravnavani npr. termini, ki obravnavajo vrste dlet (npr. jekleno dleto, pnevmatsko dleto, vidia dleto, zobato dleto). Ker so bili hkrati obravnavani povezani pojmi, je bilo lažje opisati razlikovalne značilnosti med njimi (npr. naravni kamen : umetni kamen), kar je bilo koristno tudi pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

 

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Kamnarskega terminološkega slovarja predstavlja besedilna zbirka, sestavljena iz 139 strokovnih besedil s področja kamnarstva, med katerimi prevladujejo zlasti strokovni članki, tehnična poročila, diplomska dela in monografije. Na podlagi teh besedil, ki so bila pretvorjena v tekstovne datoteke in obdelana s programom WordSmith 5.0, je bil izdelan osnutek geslovnika, ki je vključeval 1610 enobesednih in večbesednih terminoloških kandidatov. Ta seznam so strokovnjaki pregledali ter izločili netermine in za slovar nerelevantne termine ter ga dopolnili z manjkajočimi termini. Potrjen osnutek geslovnika je na začetku slovarskega dela vseboval 1457 terminoloških kandidatov in se je ves čas nastajanja slovarja dopolnjeval in prilagajal.

 

Normativnost

Terminološki slovarji imajo lahko poleg osnovne opisovalne vloge tudi predpisovalno vlogo, ki se kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov. Takrat slovar poskuša rabo normativno usmerjati z uporabo kazalke, s čimer pripomore k poenotenju terminologije. Pri tem so pomembna 4 terminološka načela: načelo ustaljenosti (praviloma ima prednost termin, ki je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistemske ustreznosti (termin se uskladi s pravili knjižnega jezika), načelo gospodarnosti (prednost ima krajši termin) in jezikovnokulturno načelo (prednost ima termin domačega izvora). Zlasti pri najnovejših terminih je pomembna tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke.

Terminološki slovar torej z izbiro enega prednostnega termina poskuša vplivati na bolj poenoteno rabo terminologije. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, izrazita uveljavitev enega od sinonimov v rabi) raba prednostnih terminov lahko tudi spremeni.

 

Zgradba slovarskega sestavka

Termini so med seboj povezani v terminološki sistem, ki odraža pojmovni sistem stroke. V slovarju so termini prikazani v slovarskih sestavkih, ki so polni, kazalčni ali sestavljeni. Najpogostejši so polni slovarski sestavki. Primer:

balúster -tra m stebriček z okroglim, kvadratnim ali mnogokotnim horizontalnim prerezom in višino do 100 cm, ki je element kamnite ograje

Manj je kazalčnih slovarskih sestavkov, ki usmerjajo na prednostni termin. Primer:

stík -a m → fúga

Redko pa se pojavijo tudi sestavljeni slovarski sestavki. Primer:

opórni zíd -ega -u m 1. nosilna zidana konstrukcija, ki v celoti ali delno prenaša obtežbo portala ali kamnitega okvirja okoli okenske odprtine ali vratne odprtine na temelje 2. → škárpa

V nadaljevanju so podrobneje prikazani in razloženi posamezni elementi slovarskega sestavka.

 

Iztočnica in z njo povezani podatki

Termin ima v slovarskem sestavku status iztočnice, ki je lahko enobesedna (npr. kapitel) ali večbesedna (npr. odmerno šestilo, udarno pnevmatsko kladivo). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini (npr. pirokseni). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze. Vse iztočnice so onaglašene (npr. breménski kávelj), pri čemer naglaševanje načeloma sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za izraze, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Iztočnicam je pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu. Primer:

brázdana površína -e -e ž

V primerih, ko je sestavina termina npr. citatni izraz, številka, okrajšava ali kratica, je v oglatem oklepaju dodan izgovor. Primeri:

lípica fiorito -e -- [fjoríto]

detonácijska kápica št. 8 -e -e -- -- [števílka ósem]

CNC-stròj CNC-strôja [ceencé]

Kadar je sestavina termina kratica iz tujega jezika, sta v okroglem oklepaju dodani oznaka za jezik in razvezava kratice. Primer:

nihálo SRT -a -- [eserté] s (ang. skid resistance tester)

Kadar je iztočnica termin, ki označuje osebo, je v zaglavju navedena tudi ženska oblika. Primer:

kamnosèk -éka m kamnosékinja -e ž

 

Definicija

Definicija je najpomembnejša sestavina slovarskega sestavka. V njej niso zajeti vsi vidiki pojma, ampak je ta opredeljen razlikovalno glede na druge pojme, zlasti povezane pojme v pojmovnem sistemu. Definicija v terminološkem slovarju torej pojem uvršča v pojmovni sistem stroke. Glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma – ugotovi se njegov nadrejeni pojem in naštejejo razločevalne lastnosti glede na povezane pojme. Primera:

fíno brúšenje -ega -a s ročni ali strojni postopek površinske obdelave, pri katerem se površina naravnega kamna zgladi z brusi z abrazivnimi zrni z zrnavostjo 240 ali več po MESH-lestvici

gróbo brúšenje -ega -a s ročni ali strojni postopek površinske obdelave, pri katerem se površina naravnega kamna zgladi z orodji, na katerih so abrazivna zrna z zrnavostjo 220 ali manj po MESH-lestvici

Ker so v definiciji implicitno nakazana tudi razmerja med termini, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, slovar poleg iztočnic fino brušenje in grobo brušenje vsebuje tudi iztočnico brušenje, ki označuje nadrejeni pojem. Tako iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji podsistemi. Vendar pa je treba opozoriti, da terminološki (pod)sistemi niso vedno dosledno izpeljani. Razlog je v tem, da so pojmi na določnem področju lahko definirani z različnih vidikov, zanemariti pa ne moremo niti pojmovnih nedoslednosti, ki se pojavljajo v vsaki stroki. Kljub težnji po sistemskosti slovar torej upošteva stanje v stroki in terminološki sistem ureja v omejenem obsegu oz. le tam, kjer je to smiselno (npr. kadar raba okleva med bolj ali manj sistemsko možnostjo).

Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Pogosto je nemogoče našteti vse objekte, poleg tega pa ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke. Zato je v terminološkem slovarju pogostejša intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti intenzijske in ekstenzijske definicije, torej pojem uvrsti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi objekte, ki mu pripadajo. Primer:

Mohsova trdôtna léstvica -e -e -e [mósova] ž lestvica za merjenje relativne trdote mineralov, ki temelji na desetih najpogostejših mineralih, od najmehkejšega do najtršega, in sicer lojevec, sadra, kalcit, fluorit, apatit, ortoklaz, kremen, topaz, korund, diamant

Iztočnica ima največkrat eno definicijo, lahko pa se zgodi, da sta definiciji dve ali pa jih je celo več. V takih primerih so definicije oštevilčene. Več definicij pomeni, da isti termin označuje več pojmov. V takih primerih morajo biti strokovnjaki pri uporabi termina še posebno pazljivi. Primer:

kópija -e ž 1. izdelek iz naravnega kamna, izdelan ročno s pomočjo tehnik za natančno prenašanje mer, npr. s punktiranjem, ali strojno s kopirnim strojem ali CNC-strojem, ki je oblikovno identičen virtualnemu modelu, na osnovi katerega nastane 2. kamniti odlitek, ki je izdelan po originalnem modelu, npr. kamnitem izdelku, kipu, in je po retuširanju identičen originalu

Ker je Kamnarski terminološki slovar specializirani priročnik, v njem niso navedeni neterminološki pomeni posameznih iztočnic. Prav tako niso navedene definicije, ki termin s področja kamnarstva opredeljujejo z vidika katere druge stroke.

Definiciji lahko sledi sinonim, ki uporabnika slovarja opozarja, da pojem označuje še en termin, ki je po mnenju avtorjev slovarja (pogosto tudi po posvetu z drugimi strokovnjaki) manj ustrezen. Sinonimov je lahko tudi več. V slovarskem sestavku so navedeni za oznako S. Primer:

obòd vodnjáka -óda -- m monolitna ali sestavljena, enostavna ali okrašena konstrukcija okrogle, oglate ali mnogokotne oblike iz naravnega kamna, ki nad tlemi zaključuje podzemni del vodnjaka S: króna vodnjáka, šápa

 

Kazalčni slovarski sestavek

Vsak sinonim je v slovarju prikazan tudi v samostojnem slovarskem sestavku, in sicer v kazalčnem slovarskem sestavku, ki vsebuje vse jezikovne podatke, vezane na termin, namesto definicije pa je navedena kazalka (→) na prednostni termin. Primera:

króna vodnjáka -e -- ž → obòd vodnjáka

šápa e ž → obòd vodnjáka

%         oznaka za odstotek
[]         oglati oklepaj za navajanje izgovora
()         okrogli oklepaj za navajanje oznake jezika in razvezave kratice
1., 2.    oznaka definicij v polnem slovarskem sestavku
(1, 2)   oznaka definicij v kazalčnem slovarskem sestavku
→        puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
ang.     angleško
fr.        francosko
m         samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
mn.      množina
npr.      na primer
S          oznaka za navajanje sinonimov
s          samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
ž          samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

ADER, Ulrike, BÜCHLER, Udo, BULLMANN idr., 1998: Der Steinmetz und Steinbildhauer 2: Die Arbeit am Stein. München: Callwey, Berufsbildungswerk des Steinmetz- und Bildhauerhandwerks.

ASHURST, John, ASHURST, Nicola, 1988: Practical Building Conservation: English Heritage Technical Handbook, Volume 1: Stone Masonry. Aldershot: Gover Technical Press.

BAVEC, Miloš, NOVAK, Matevž, BIOLCHI, Sara idr., 2015: Roof of Rock. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije; Dubrovnik: Neretva Regional Development Agency Dunea.

BENAC, Čedomir, 2016: Rječnik pojmova u općoj i primijenjenoj geologiji. Rijeka: Građevinski fakultet u Rijeci.

BERNHARD, Frieder, 1996: Der Steinmetz und Steinbildhauer 1: Ausbildung und Praxis. München: Callwey.

BERNHARD, Frieder, 1998: Der Steinmetz und Steinbildhauer 2: Die Arbeit am Stein. München: Callwey.

BILBIJA, Nenad, 1984: Tehnička petrografija: Svojstva i primene kamena. Beograd: Naučna knjiga.

CRNKOVIĆ, Branko, ŠARIĆ, Ljubo, 2003: Građenje prirodnim kamenom. Zagreb: Institut građevinarstva Hrvatske.

DEU, Živa, 2019: Prenova stanovanjskih stavb. Ljubljana: Kmečki glas.

DOLENEC, Matej, 2016: Petrologija magmatskih in metamorfnih kamnin – strukture in teksture: Geologi 2. letnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo.

DOLENEC, Matej, 2020: Študijsko gradivo za predavanja in vaje Petrologija magmatskih kamnin: Uradno priznana klasifikacija magmatskih kamnin po IUGS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo.

DREXEL, Thomas, 2002: Umbauen, Erweitern, Renovieren: Einfamilienhäuser, Doppelhäuser, Reihenhäuser: Deutschland, Österreich, Schweiz. Stuttgart; München: Deutsche Verlags-Anstalt.

FISTER, Peter, 1993: Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za prostorsko planiranje.

FLEMING, John, HONOUR, Hugh, PEVSNER, Nikolaus, 1999: The Penguin Dictionary of Architecture and Landscape Architecture. London: Penguin Books.

GIUFFREDI, Augusto, 2012: Scultura in pietra, Strumenti e tecniche. Firenze: Alinea editrice S.r.l.

GOJKOVIĆ, Milan, 1976: Kamene konstrukcije: autorizovana skripta. Beograd: Izdavačko-informativni centar studenata.

HALL, William, 2019: Stone. London: Phaidon Press.

Hech's Pictorial Archive of Art and Architecture (ur. Johann Georg HECK), 1994. New York: Dover Publications.

JAKOB, Sepp, LEICHER, Donatus M., 1995: Schrift + Symbol in Stein, Holz und Metall. München: Callwey.

JERŠEK, Miha, 2010: Dragi in okrasni kamni z osnovami brušenja kabošonov. Sežana: Visokošolsko središče Sežana.

JONES, Owen, 1986: The Grammar of Ornament: The Victorian Masterpiece on Oriental, Primitive, Classical, Medieval and Renaissance Design and Decorative Art. London: Omega Books.

JURACEK, Judy A., 2005: Architectural Surfaces: Details for Architects, Designers and Artists. London: Thames & Hudson.

KOCH, Wilfried, 1991: Kleine Stilkunde der Baukunst: Ilustrierte Taschenlexikon mit mehr als 1100 Einzelzeichnungen des Verfassers. München: Orbis Verlag.

KUZMAN, Jože, 2012: Kamnito bogastvo Pohorja: naša naravna in kulturna dediščina. Slovenske Konjice: samozaložba.

MACLEAN, James H., SCOTT, John S., 1993: The Penguin Dictionary of Building. London: Penguin Books.

MAKSIMOVIĆ, Mirko, 2006: Eksploatacija, ispitivanje, primena arhitektonskog kamena. Beograd: Contractor d.o.o.

MCRAVEN, Charles, 1997: Stonework: Techniques and Projects. Pownal: Storey Books.

MIRTIČ, Breda, MLADENOVIĆ, Ana, RAMOVŠ, Anton idr., 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo.

MURAWSKI, Hans, MEYER, Wilhelm, 2004: Geologisches Wörterbuch. München: Elsevier, Spektrum Akademischer Verlag.

ODGERS, David, HENRY, Alison, 2012: Practical Building Conservation: Stone. Burlington: Ashgate Publishing Company.

PERTOT, Ivan, 1994: Obdelava in projektiranje kamna v kamnoseški obrti: Gradivo tečajev za obdelovalce in oblikovalce kamna pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu, 1. knjiga, Splošni del. Trst: samozaložba.

PERTOT, Ivan, 1997: Obdelava in projektiranje kamna v kamnoseški obrti: Gradivo tečajev za obdelovalce in oblikovalce kamna pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu, 2. knjiga. Trst: Mladika.

PERTOT, Ivan, 2004: Načrtovati v kamnoseštvu: 1, Kamnoseški profili. Sežana: Kosovelova knjižnica; Trst: Mladika.

PEULIĆ, Đuro, 1973: Konstruktivni elementi zgrada, Prvi dio. Zagreb: Tehnička knjiga.

PREMERL, Franc, 1983: Gradiva v gradbeništvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

RAMOVŠ, Anton, 1990: Gliničan od Emone do danes. Ljubljana: Odsek za geologijo in Inštitut za geologijo, VTOZD Montanistika, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo.

RAMOVŠ, Anton, 1995: Hotaveljčan skozi čas. Hotavlje: Marmor.

RAMOVŠ, Anton, 2000: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas. Ljubljana: Mineral.

RAMOVŠ, Anton, 2005: Pisani kamen s kodrastega vrha na Jelovici: Vurnikove umetnine v cerkvah na Gorenjskem in Štajerskem. Ljubljana: Družina.

RAMOVŠ, Anton, 2008: Peračiški zeleni kamen: Pomnik mnogih gorenjskih cerkva in domačij. Ljubljana: Družina.

SALES MEYER, Franz, 1957: Handbook of Ornament. New York: Dover Publications.

SCHULZ, Ansgar, SCHULZ, Benedikt, 2020: Manual of Natural Stone: Modern Usage of a Classic Building Material. München: Detail Business Information.

ŠESTANOVIĆ, Slobodan, 1990: Osnove geologije i petrografije: Primjena u građevinarstvu. Zagreb: Školska knjiga.

TOBIAS, Franc, 1998: Mesta pokojnih. Slovenska Bistrica: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica.

VESEL, Jože, STRMOLE, Dragica, SENEGAČNIK, Andreja idr., 1992: Naravni kamen: Kamnarsko geološki leksikon. Ljubljana: Geološki zavod Ljubljana, Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, Združenje slovenske kamnarske industrije, Odsek za geologijo Univerze v Ljubljani.

YARWOOD, Doreen, 1994: Encyclopaedia of Architecture. London: B. T. Batsford.

ŽARNIĆ, Roko, 2000: Osnovne lastnosti gradiv. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za preskušanje materialov in konstrukcij.