Iz recenzij
S Kamnarskim terminološkim slovarjem smo dobili sodobno in celovito referenčno delo, ki vsebuje strokovne izraze s področja kamnarstva, ki jih dopolnjujejo izrazi iz drugih sorodnih strok, predvsem s področja geologije in arhitekture. Ker je terminologija pomemben del stroke, bo delo kot takšno zapolnilo vrzeli na tem področju in bo predstavljalo vodilo za uporabo strokovno pravilnih izrazov. Zato je pričakovati manj nesporazumov, manj nejasnosti in tudi strokovnih napak, ki nastajajo zaradi razlik med strokami. To pomeni tudi večjo natančnost izražanja in boljše sporazumevanje. Delo je zelo aktualno, nujno potrebno za sodobno slovensko kamnarsko stroko in bo zagotovo prispevalo tudi k njenemu napredku in razvoju.
Kamnarski terminološki slovar je primarno namenjen vsem, ki se s kamnarsko stroko ukvarjajo profesionalno, torej vsem v kamnarski industriji in obrti ter rudarski dejavnosti. Pomemben je tudi za druge stroke, ki se s kamnarsko strokovno prepletajo, kot so gradbena, arhitekturna, konzervatorska. Obenem je to delo, ki ima splošno družbeno korist in je uporabno tudi za širšo družbo, na eni strani kot vir informacij o slovenskem kamnu in na drugi strani o jeziku v sodobnem kamnarskem miljeju.
Doc. dr. Ana Mladenović, Zavod za gradbeništvo
Avtorji Kamnarskega terminološkega slovarja so strokovnjaki za področja kamnarstva, geologije ter terminologije. To je prvi terminološki slovar s področja kamnarstva v slovenskem jeziku, ki vključuje preko 1500 terminov, prikazanih v polnih slovarskih sestavkih z definicijami ali kazalčnih slovarskih sestavkih. Vsestransko prikaže izrazje na področju kamnarstva, ki je bilo tokrat prvič sistematično zbrano, natančno terminografsko obdelano in ob doslednem upoštevanju terminoloških načel izčrpno predstavljeno v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi preverjenemu in dodelanemu pristopu preteklih terminoloških slovarjev, katerih priprava ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Slovar bo strokovnjakom s področja kamnarstva in geologije predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova izdaja pa bo v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije ter za pripravo še obsežnejšega slovarja, ki bo vključeval še podrobnejšo terminologijo s področja rudarstva.
Izr. prof. dr. Jože Kortnik, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Mariboru
Vsak kamnar pozna vsaj nekaj izrazov za posamezna orodja ali druga sredstva, ki jih pri delu uporablja. Termini, ki pogosto izvirajo iz različnih lokalno specifičnih besed ali prevzetih besed, tvorijo kompleksne žargonske bazene, ki se lokalno ali regionalno precej razlikujejo. Kako se pa pri vas reče temu, je bilo pogosto vprašanje na srečanjih kamnarjev iz različnih regij in že kot vajenci smo se hitro priučili, da je lokalne izraze potrebno poznati in jih tudi s pridom uporabljati. Ko pa odložiš orodje in je treba delo opisati, se vedno znajdeš pred vprašanjem: Kateri termin bo pravi in kateri bo vsem razumljiv? Kamnarski terminološki slovar predstavlja zaslombo, ki je še kako potrebna pri natančnem in razumljivem dialogu in poglobljenem razumevanju pojmov. Pomemben je na celotnem spektru poklicev, ki se ukvarjajo s kamnom, saj prinaša nedvoumnost in natančna pojasnila, ki so nujna za uspešno komunikacijo in posledično visoko kvaliteto dela. Termini so skrbno izbrani in pokrivajo široko področje uporabe kamna, slovar je uporaben tako za ljubiteljske uporabnike kot tudi za obrtnike, industrijo in znanost. Prebiranje ponuja mnoga nova odkritja na številnih področjih in s tem bralcu širi vpogled v kompleksnost in zanimivost kamna ter njegove obdelave. Uspešno vključuje vse pomembne vede in prakse o kamnu oz. prikaže, kako znanstveno in strokovno znanje z roko v roki sodeluje s spretnostjo pri njegovi obdelavi.
Dobre stvari nikoli ne pridejo prepozno in vsem avtorjem se je treba zahvaliti za vložen trud pri snovanju in izvedbi prvega terminološkega slovarja s področja kamnarstva v slovenskem prostoru.
Doc. Tomaž Furlan, akad. kip., Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
V Sloveniji je dediščina kamnarstva zaradi velike pestrosti, zgoščene na majhnem razgibanem prostoru, izjemna. V naravi nam geološke strukture ponujajo eno najbolj raznolikih zbirk naravnega kamna v svetu in odmev teh kamnin, obdelanih z znanjem kamnosekov, je naša arhitekturna zapuščina. Identiteta slovenske arhitekture danes izginja iz naše zavesti, čeprav je neposredno povezana z okoljem, z naravnimi gradivi in sposobnostjo njihove obdelave. Kamnoseška dejavnost je ena od šestih glavnih obrti v stavbarstvu (poleg tesarstva, zidarstva, krovstva, mizarstva in pleskarstva) in ena tistih, ki nam je ohranila svojo tradicijo obdelave in rabe kamna v gradnji in vsakdanjem življenju. Kljub razvoju sodobnih tehnologij, ki so v marsičem olajšale in pospešile izvedbe, je način obdelave kamna od kamnoloma do izdelka ohranil tudi ročne spretnosti, podedovane iz davnine. Kamnarski terminološki slovar je dokaz za to. Ročno obdelan kamen ima svojo vrednost in jo bo ohranil tudi s pomočjo terminologije. Kar je ubesedeno, obstaja, kar ni, je že izgubljeno.
Mateja Kavčič, univ. dipl. inž. arh., konservatorsko-restavratorska svetnica, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Uresničitev Kamnarskega terminološkega slovarja predstavlja nadvse zahtevno in hkrati koristno nalogo, v kateri je izhodišče kamen skupaj z dejavnostmi, ki se z njim ukvarjajo, in tistimi, ki v njem vidijo bistveno vrednoto. Gre za prvino, ki z drugimi naravnimi danostmi in pojavi soustvarja prostor ter zaradi svojih kakovosti predstavlja vztrajen navdih človeku. Ta je namreč v njem spoznal tiste lastnosti, ki mu od nekdaj zagotavljajo obstoj in nadgradnjo vsakdanjega življenja ter ga tako umeščajo v substanco časa.
Slovar je tako terminološko zajel izkušnje, pridobljene s poseganjem v snovnost kamnin, združene v metode znanja in neposredno prakso. Zato sega tudi v določena področja geologije in prostore, v katerih je nastajal oziroma jim je dal kulturni in civilizacijski pomen. V zbrano gradivo je zato umeščen kot rezultat ustvarjalnih dejanj družb in posameznikov v preteklih obdobjih. Zato je celoto ustvarjalnega dela razumeti tudi kot pobudo in oporo nastajanju novih slovarjev, ki bodo namenjeni tovrstni obravnavi posameznih področij te nadvse pomembne in koristne vsebine.
Vsekakor je z nastalim Kamnarskim terminološkim slovarjem dosežen tudi cilj krepitve pomena kamnarstva v splošni zavesti družbe. Vsebinsko namreč zajema procese humanizacije kamnine kot prvine procesa, ki ustvarjajo izbrano harmonijo med naravo in človekom ter prostorom in časom.
Dr. Josip Korošec, restavratorski svetnik, upokojeni sodelavec Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
V Kamnarski terminološki slovar so vključeni bistveni termini, ki so posredno in neposredno povezani s kamnarsko in kamnoseško stroko. Največji problem in izziv tega slovarja je bil (in ostaja), da povezane stroke, npr. arhitektura ali gradbeništvo, nimajo izdelanih terminoloških slovarjev. Zato in zaradi same »majhnosti« te stroke v Sloveniji ocenjujem izid Kamnarskega terminološkega slovarja ne samo za dosežek, ampak kar za velikanski uspeh. Z njim bodo v prihodnosti naši nasledniki imeli soliden temelj, da bodo delo lahko dopolnjevali in nadgrajevali.
Za ključno ocenjujem, da s Kamnarskim terminološkim slovarjem umeščamo številne pojme in besede, ki so stoletja bivale med Slovenci in so bile pogosto postavljene v ozadje ali na obrobje, v telo slovenskega knjižnega jezika, s tem pa bogatimo slovenščino. Tako dajemo tem pojmom nov, svež pomen, hkrati pa veliko priznanje ljudem, ki so ta jezik gojili, ga razvijali in predali naši generaciji. Mislim, da so avtorji s pripravo slovarja opravili svojo dolžnost in obvezo do stroke in slovenstva kot takega.
Za zaključek bi želel izraziti iskrene čestitke vsem avtorjem za njihov dolgoletni trud in vztrajnost, da so preplezali vse gore in zvalili vse kamne v dolino in prispeli do tega slovesnega trenutka, ko bo Kamnarski terminološki slovar ugledal luč sveta.
Anton Marn, univ. dipl. inž. arh., Inkubator, d. o. o., Sežana
Naravni kamen – gradivo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti
Kamnarstvo je gospodarska panoga, ki obsega področja pridobivanja, obdelave, vgradnje in nege naravnega kamna, vključuje pa tudi raziskovanje, načrtovanje, oblikovanje in umetniško ustvarjanje v naravnem kamnu ter restavratorske in konservatorske posege na kamniti, zlasti arhitekturni dediščini.
Na ozemlju Slovenije je kamnarstvo prastara dejavnost, kar dokazujejo ohranjeni odkruški rimske kulture, ostaline srednjeveških naselij z mogočnimi obrambnimi zidovi in množica v zadnjih stoletjih postavljenih ali preoblikovanih stavb, ki niso samo zidane s kamnom, ampak njihova pročelja lepšajo še kamnite plastike, oblikovani okenski okvirji, portali in drugo. Iz kamna so tudi tlaki, vodnjaki in različna obeležja, ki lepotno dopolnjujejo slike raznolikih naselbinskih prostorov. V kulturnih krajinah pa poleg naselbin odstirajo ukoreninjeno uporabo kamna in z njegovo obdelavo razvitih veščin tudi objekti tehnične dediščine, kot so kamniti oporni zidovi, mostovi, viadukti ali le skromni prepusti.
Vsem naštetim gradnjam, od cerkva in samostanov do gradov in podeželskih hiš, od tlakov do mostov, je skupno to, da so bile oblikovane in izdelane v času, ko so ljudje spoštovali naravno okolje in v prostoru lastnega razvoja ustvarjen kulturni milje. Zato ni nenavadno, da je, razen redkih izjem, vsa naša kamnita dediščina izdelana iz lokalnega kamna, kar danes označujemo z besedo trajnostno, in je izvirna, enkratna. Kar kaže, da so naši predniki vse, kar je bilo v širšem okolju novega, sprejeli, vendar so to novo znali spretno prilagoditi znanjem in kulturnemu utripu prostora, v katerem so živeli in delali.
Uporaba kamna, posebej kamnoseških izdelkov, je doživela razcvet v času baroka, ko so imele kamnoseške delavnice, ki so bile razpršene po vsej Sloveniji, polne roke dela. Med vsemi pa so bile najbolj poznane kraške, z mojstri, ki so svoja znanja in merila lepega prenašali tudi v okolja izven svojega delovanja. Kar ni čudno, saj se tu kakovostni naravni kamen uporablja že od začetka oblikovanja stalne poselitve. Sprva so se s kamnom povezane izkušnje prenašale znotraj družine in v lokalni skupnosti. Z medsebojno pomočjo pri gradnji domov so se aktivirali kolektivno znanje, skupne izkušnje, zgledi in estetsko prepričanje določenega okolja in se odrazili v značilni, lokalno prepoznavni arhitekturi.
Še po drugi svetovni vojni je bilo samo na Krasu več kot 200 manjših in večjih kamnolomov. Še preden je ta prostor razdelila državna meja, so naši kamnoseki delali v znamenitih nabrežinskih kamnolomih in pri gradnji mestnih palač v Trstu. Sloves mojstrskega obdelovanja kamna je kraške kamnoseke popeljal v notranjost, vse do Dunaja, nekateri pa so ostali bližje in širili znanje obdelave naravnega kamna po številnih krajih v Sloveniji.
Številne generacije so tudi v širšem slovenskem prostoru s svojim ravnanjem in gospodarjenjem z naravnimi viri ustvarjale ugodno bivanjsko okolje, tako v mestih kot na podeželju. Stavbni fond, ki se je ohranil, je dragocen vir kakovostnega bivalnega prostora, ki ga je vredno vzdrževati in obnavljati ter s tem ohranjati tudi identiteto grajenega prostora. Za posege na stavbni dediščini je zato treba poznati tradicionalna gradiva in tehnologije obdelave, pa tudi sodobne pristope pri obnovitvenih delih.
Ročna obdelava naravnega kamna se je skozi stoletja le malo spreminjala. Posodobljala so se orodja, predvsem materiali, iz katerih so narejena, njihova oblika pa je pravzaprav ostala nespremenjena. Zato bi bilo upravičeno veščine ročne obdelave naravnega kamna registrirati kot nesnovno dediščino; v naši soseščini, kjer se prav tako zavedajo, kako pomembno je ohranjati tradicionalna znanja, so to že storili.
Industrijski način obdelave naravnega kamna se je v Sloveniji začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ob začetku gradnje stavbe slovenskega parlamenta po načrtu arhitekta Vinka Glanza. Do tedaj obrtniško organizirane delavnice so se morale čez noč prilagoditi zahtevam po veliki količini rezanih in poliranih plošč naravnega kamna za oblaganje notranjih in zunanjih zidov, tlakov in stopnic. Tedanja oblast se je namreč odločila, da bo v zgradbi vgrajen le kamen iz slovenskih kamnolomov in domači les, stavbo pa bodo krasila le dela slovenskih umetnikov. Kamnoseško podjetje s Hotavelj je prevzelo pobudo in združilo takratno kamnarsko stroko pod svojim okriljem. Do otvoritve leta 1959 so številni kamnoseki zgledno izpeljali zahtevna industrijska in obrtniška dela ter zgradili kamnito palačo, ki še vedno dobro služi svojemu namenu in je hkrati galerija naravnega kamna iz slovenskih kamnolomov. Do danes sta bili prenovljeni le dvorana državnega zbora in dvorana državnega sveta. Tradicija sodelovanja sicer med seboj konkurenčnih podjetij in obrtnih delavnic, ki znajo pri velikih projektih stopiti skupaj, se je od gradnje parlamenta ohranila do danes.
Razvoj tehnike in tehnologije z novimi in novimi stroji bliskovito spreminja obdelavo naravnega kamna. Nekateri stroji zastarijo, še preden jih naročniki uspejo aktivirati. Stroji se posodabljajo predvsem na področju krmiljenja, kakovosti rezilnih in drugih obdelovalnih orodij ter avtomatizacije tehnoloških procesov.
Posebnost kamnarske stroke je, da kljub neprestanemu napredku tehnologije in tehnik industrijske obdelave naravnega kamna, ne gre brez roke kamnoseka, ki s svojim klasičnim kamnoseškim znanjem da izdelku piko na i. Približno pred desetletjem je finski arhitekt Juhani Pallasma v knjižnem delu Misleča roka zapisal, da je roka spretnejša, kot si predstavljamo, in kar je še posebej pomembno, rokodelčevo delo obsega tudi sodelovanje z materialom. Kamen se pod udarcem kamnoseka odziva na različne načine, kar je odvisno od njegovih lastnosti.
Kamnosek bo vsako spremembo pod konico špice ali rezilom dleta občutil na svoji roki. Diamantna rezalka ne občuti ničesar, ko zareže v kamnito gmoto, zato je kamnosek tisti, ki mora naravni kamen pravilno namestiti na stroj, da bo izdelek kakovosten, po vgraditvi stabilen, varen, trajen in estetski. Za popolno obvladovanje kamnarske stroke je zato treba znati uporabljati stroje, ki olajšajo delo, pa tudi ročno obdelavo kamna, s katero se zaključi delo tam, kjer ga stroj ne zmore opraviti dovolj natančno. Kamniti izdelek je potrebno še pravilno transportirati, ga vgraditi in ustrezno zaščititi pred neželenimi vplivi iz okolja.
Kamnosek mora biti potrpežljiv, natančen, vztrajen in odgovoren, saj kamen ne dopušča nobenih napak. V kamnarstvu so napake drage ali pa nevarne, zato mora kamnosek pri vseh načinih in fazah svojega dela poleg skrbi za kakovost dosledno upoštevati ukrepe za varno in zdravo delo. Vsak nov izdelek in obdelava nove vrste naravnega kamna pomenita za kamnoseka novo izkušnjo, ki je ne pozabi. Na ta način postaja strokovnjak, ki bo lahko kakovostno izpeljal vsako naročilo.
Slovenija je majhna po površini, prav tako po številu prebivalcev, pa vendar se na številnih področjih lahko kosa z velikimi, tudi na področju kamnarstva. Če se je v preteklosti znanje prenašalo z očeta na sina in z mojstra na vajenca, imamo danes za potrebe kamnarstva zgrajeno celotno vertikalo poklicnih standardov na področju formalno in neformalno pridobljenih znanj, od kamnolomca, strojnega obdelovalca kamna, montažerja kamna, kamnoseka, kamnoseškega mojstra, kamnoseka restavratorskega sodelavca, operaterja kamnarske tehnologije, oblikovalca kamna in kamnarskega tehnologa. Za celovito načrtovanje in izvajanje strokovnih nalog pa imamo še univerzitetne izobraževalne programe za arhitekta, gradbenega inženirja, kiparja, umetnostnega zgodovinarja, restavratorja, konservatorja, geologa, rudarskega inženirja in … imamo kamen.
Nova gradiva, predvsem beton, steklo in izdelki iz v laboratorijih razvitih snovi, in njim prilagojene nove tehnike gradnje ter smernice lepega, so uporabo naravnega kamna zmanjšale na najmanj. Industrijsko izdelani, sodobni in tudi zato lahko dostopni materiali so zamenjali in hitro nadomestili starodobna gradiva, ki jih je človek stoletja, celo tisočletja uporabljal tako za gradnjo prestižnih stavb za bodočnost, kot onih drugih, ki so ga preprosto ščitila in varovala pred različnimi zunanjimi vplivi, naravnimi in človeškimi.
Naravni kamen se je kot osnovno gradivo za gradnjo zidov res umaknil novemu, toda iz arhitekturnega oblikovanja ni nikoli izginil. Še več, postal je še bolj dragocen, še bolj prestižen material. Zagotovo pa lepe in trajne kamnite fasadne obloge, kamniti tlaki, kamnite stopnice in drugi, lepoti okolja namenjeni izdelki, predstavljajo svež in nov veter v bivalnem okolju, zasičenem z betonom, steklom in plastiko. Je gradivo preteklosti in zagotovo tudi prihodnosti. Tiste prihodnosti, o kateri moramo razmišljati danes. Naravni kamen nikoli ne postane odpadek. Nekoč bo preperel in se, pomešan z organskimi snovmi, spremenil v rodovitno prst ali se sprijel v nov kamen. Do tedaj pa bo pričal o iznajdljivosti, ustvarjalnosti in dosežkih preteklih generacij.
Danes prevladujoč življenjski slog »več vsega takoj« je v zadnjih nekaj desetletjih na edinem planetu, ki ga imamo, privedel do stanja, ki ga morda ne bo več mogoče popraviti, zato je naša naloga, da z okoljem in naravnimi viri, tudi z naravnim kamnom, ravnamo preudarno in odgovorno. Geodiverziteta se na površju odraža z biodiverziteto, zato ni pomembno le, kako ravnamo zgoraj, ampak tudi, kaj počnemo spodaj.
Živa Deu in Maja Štembal Capuder
O nastajanju Kamnarskega terminološkega slovarja
Pobudo za Kamnarski terminološki slovar je konec leta 2016 dala Tjaša Kranjec z Visokošolskega središča Sežana, d. o. o. (danes Inkubator, d. o. o., Sežana). Za pomoč in strokovno terminografsko vodenje se je obrnila na Sekcijo za terminološke slovarje (danes Terminološka sekcija) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Terminografsko vodenje sta prevzeli dr. Tanja Fajfar in dr. Mojca Žagar Karer. Oblikovala se je skupina strokovnjakov, ki so začeli sodelovati pri slovarju, in sicer: prof. dr. Živa Deu, mag. Silvo Pivk, Maja Štembal Capuder in Damjan Švara, kasneje se jim je pridružil še dr. Miha Jeršek.
Na tem mestu velja še enkrat omeniti Tjašo Kranjec, ki je na začetku sodelovanja koordinirala sestanke, zbrala strokovna besedila in jih pretvorila v obliko, primerno za računalniško obdelavo. Velik delež teh strokovnih besedil sta prispevala Ivan Pertot in Božidar Premrl. Vsem trem se zahvaljujemo, ker so omogočili, da je slovarsko delo lažje steklo.
Delo je najprej potekalo po e-pošti, nato pa so imeli strokovnjaki in terminografinji tudi usklajevalne sestanke. Strokovnjaki so se med pisanjem definicij glede strokovnih vprašanj posvetovali tudi s kolegi. Še posebej bi se zahvalili članom Sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, in sicer Jerneju Bortolatu, Marku Brezavščku, Mateju Erjavcu, Petru Svetetu in Zoranu Žunku, ki so v dveh koncih tedna pregledali okoli 500 terminov s področja kamnoseštva.
Terminografsko so slovar pregledali in komentirali dr. Simon Atelšek, dr. Mateja Jemec Tomazin in Jera Sitar. Zahvaljujemo se jim za koristne pripombe. Veseli smo tudi, da so slovar pregledali strokovni recenzenti, in sicer doc. Tomaž Furlan, Mateja Kavčič, dr. Josip Korošec, izr. prof. dr. Jože Kortnik, Anton Marn in doc. dr. Ana Mladenović. Vsem se za njihov trud in dragocene napotke najlepše zahvaljujemo.
Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Karmen Nemec za tehnično pomoč in Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice.
Gotovo nam ni uspelo rešiti vseh terminoloških dilem na področju kamnarstva, zato prosimo, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov kamnarstvo@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo slovarja, da bo slovar lahko sledil razvoju stroke in tako ostal uporaben priročnik.
Ker namen terminološkega dela ni le urejanje poimenovalnega sistema stroke, ampak tudi skrb za razvijanje slovenske terminologije – pri čemer ne gre za spreminjanje že uveljavljene in sprejete terminologije, ampak zlasti za uveljavljanje terminoloških načel pri uvajanju novih terminov –, se lahko strokovnjaki s terminološkimi težavami obrnejo na Terminološko svetovalnico na spletišču Terminologišče <http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje>.