Marjeta Humar, Jelka Šmid - Korbar, Aleš Obreza

Aleš Obreza, Jelka Šmid - Korbar, Marjeta Humar, Damjan Janeš, Mojca Lunder, Barbara Razinger, Mirjana Gašperlin, Saša Baumgartner (1969–2015), Mitja Kos, Darja Frankič, Matjaž Jeras, Breda Škerjanc Kosirnik, Aleš Mrhar, Janja Marc, Darko Černe, Branka Švajger, Evgen Tomazin, Borut Božič, Robert Roškar, Rok Dreu, Maruša Hribar, Jurij Trontelj, Samo Kreft

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Farmacevtski terminološki slovar (Druga, dopolnjena in pregledana izdaja)

© 2020, 2019, 2013, 2011, ZRC SAZU

Z izjemo preglednic v dodatku je vsebina spletne izdaje enaka tiskani.

Uredniki Marjeta Humar, Jelka Šmid - Korbar, Aleš Obreza

Avtorji Aleš Obreza, Jelka Šmid - Korbar, Marjeta Humar, Damjan Janeš, Mojca Lunder, Barbara Razinger, Mirjana Gašperlin, Saša Baumgartner (1969–2015), Mitja Kos, Darja Frankič, Matjaž Jeras, Breda Škerjanc Kosirnik, Aleš Mrhar, Janja Marc, Darko Černe, Branka Švajger, Evgen Tomazin, Borut Božič, Robert Roškar, Rok Dreu, Maruša Hribar, Jurij Trontelj, Samo Kreft

Sodelavci avtorjev Marko Anderluh, Marija Bogataj, Tomaž Bratkovič, Nanča Čebron Lipovec, Andreja Čufar, Lovro Dermota, Andreja Devetak, Tanja Gmeiner Stopar, Stanislav Gobec, Nejc Horvat, Janez Ilaš, Ana Janežič, Andrej Janžič, Janja Jazbar, Mojca Kerec Kos, Danijel Kikelj, Vojko Kmetec, Petra Kocbek, Albin Kristl, Mojca Krušič, Igor Locatelli, Maja Lušin, Nika Marđetko, Petra Marinko, Janez Mravljak, Urška Nabergoj Makovec, Slavko Pečar, Andrej Perdih, Lucija Peterlin Mašič, Lidija Savnik, Marija Sollner Dolenc, Žane Temova Rakuša, Tihomir Tomašič, Tomaž Vovk, Simona Vučko Mole, Franc Vrečer, Simon Žakelj, Špela Žerovnik

Jezikovni pregledi Tanja Tekavčič Glover (angleščina), Mitja Trojar (angleščina), Pavel Češarek (latinščina), Marko Snoj (latinščina), Damjan Janeš (grščina)

Recenzenta Julija Kristl, Stanislav Gobec

Terminografski pregled Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mitja Trojar, Mojca Žagar Karer

Terminografska obdelava in vnos podatkov z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič Karmen Nemec

Urejanje literature in virov Alenka Porenta

Fotografija na naslovnici SciencePhoto

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Založnik Založba ZRC

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2020

 

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 18140163
ISBN 978-961-05-0450-4 (html)

Nagovor sponzorja

Če je prva izdaja Farmacevtskega terminološ­kega slovarja nastajala v času velike družbene in gospodarske krize v prvem desetletju 21. stoletja, lahko rečemo, da njegovo nadaljevanje nastaja v času gospodarskega razcveta in nič manjše družbene krize, ki grozi, da bo manjšinam in manjšim deležnikom na splošno odvzela pravice in možnosti razvoja. Prav zato je slovenski Farmacevtski terminološki slovar fenomen. Ne le, da nastaja kot prispevek enega najmanjših evropskih narodov s samostojnim jezikom in kulturo, nastaja tudi na področju, s katerim se ukvarja sorazmerno majhna skupina ljudi. In prihaja že njegova druga, dopolnjena in pregledana izdaja! Slovar tokrat zajema mnogo več novih besed in besednih zvez, kar kaže na hiter razvoj farmacevtske stroke in poglobljeno delo njegovih avtorjev. Bogato besedišče v publikaciji je prava zakladnica farmacevtske znanosti in pomemben doprinos k ohranjanju slovenske kulture. Morda bi lahko malce več prostora namenili tudi terminologiji s področja trženja farmacevtike. Za to bo čas tudi v naslednjih izdajah. Slovar vsekakor odraža skrb za razvoj stroke, zrcali povezovanje posameznih sklopov znotraj stroke in zaokroža vsebino s spoštovanjem farmacevtike skozi čas.

K slednjemu je pripomoglo tudi naše podjetje Medis. Ponosni smo, da lahko sodelujemo pri ustvarjanju publikacije, ki krepi pomen znanosti na naših tleh. Spoštljiv odnos do slovenskega jezika gojimo vseh trideset let obstoja. Od samega začetka, leta 1989, smo se v valu angleščine in anglicizmov trudili ohranjati jezikovno identiteto. Ravno tako se danes, ko smo mednarodno podjetje, ki se je uveljavilo predvsem na področju osrednje Evrope in še posebej Balkana, trudimo, da ne podležemo »balkanskemu esperantu«, kot humorno pravimo jezikovnim skovankam, ki jih Slovenci pogosto uporabljamo pri sporazumevanju s sosedi. Spodbujamo medsebojno komunikacijo v različnih jezikih, saj s tem izražamo spoštovanje do edinstvene kulturne dediščine drug drugega. Angleško govorimo le takrat, kadar je nujno, in predvsem, ko so prisotni tudi nemško, madžarsko ali bolgarsko govoreči sodelavci oz. partnerji. 

V Sloveniji je farmacevtika kot gospodarska panoga eden najpomembnejših gonilnikov gospodarskega razvoja. Znano je, da smo Slovenci po proizvodnji zdravil na prebivalca v samem svetovnem vrhu. Zato smo tako posamezniki, podjetja kot tudi družba dolžni skrbeti za ohranitev kulture, iz katere izhajamo, ter jo negovati in razvijati. Najmanj, kar lahko naredimo, je to, da se trudimo, da slovenska farmacevtika ostaja na visoki strokovni ravni, sem pa sodi tudi slovenska terminologija, ki jo zaokroži slovenski Farmacevtski terminološki slovar. Tudi pri drugi, dopolnjeni in pregledani izdaji želimo, da bi slovar našel širok krog uporabnikov in postal čvrsta opora pri izražanju na področju farmacije. Sočasno izrekamo priznanje in zahvalo strokovnjakom, ki so slovar ustvarili in s tem pomembno prispevali k razvoju znanosti farmacevtske stroke.

Tone Strnad, predsednik nadzornega odbora in ustanovitelj podjetja Medis

Iz recenzij

Dopolnjena in posodobljena izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja prinaša bistvene izboljšave, čeprav se je že razprodana prva izdaja slovarja prijela kot odličen učni pripomoček za študente farmacije, kozmetologije, laboratorijske biomedicine in industrijske farmacije, ki jih poučujem na 1. oziroma 2. bolonjski stopnji. Prav tako je uporaba slovarja razširjena med zaposlenimi v regulativi, farmacevtski industriji in lekarništvu.

Med natančnim prebiranjem dopolnjene verzije slovarja sem ugotovil, da so avtorji upoštevali pripombe in sugestije, ki smo jih bralci poslali ob prvi izdaji. Avtorji so vključili nad 1000 novih gesel, kar predstavlja 20 % vseh slovarskih gesel. Pri tem so upoštevali tudi moje pripombe, ki so se nanašale na predloge rešitev pri prevajanju angleških izrazov, ki se v zadnjem času pojavljajo na področju farmacevtske kemije (nazorna primera sta izraza druggability in druggable compound), ki so jih avtorji na moje in zadovoljstvo mojih kolegov ustrezno rešili. Prav tako je bilo popravljenih oziroma odstranjenih nekaj gesel s področja lekarniške farmacije, ki so bila v prvi izdaji neustrezno rešena, na kar so opozarjali kolegi iz stroke.

Zanimiva je ideja avtorjev, ki so v dopolnjeno izdajo vključili nekaj historičnih izrazov, ki jih srečujemo ob prebiranju farmacevtske literature in jih tudi velika večina zaposlenih v lekarništvu ne pozna. Vsekakor pa morajo ti izrazi ostati in terminološki slovar je pravo mesto, kjer se najdejo izrazi, kot so jelenova sol, mineralni kameleon ipd. Močno so razširjena področja stabilnosti/analize zdravil, farmakokinetike in farmacevtske biotehnologije, področij, ki so zaradi močne industrije zelo pomembna za slovenski prostor. Posodobljena izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja je po mojem mnenju velik dosežek farmacevtske stroke, ki je v sodelovanju avtorjev z različnih področij farmacije in sorodnih ved pripravila nadvse koristno publikacijo. Ta bo skupaj s publikacijo Formularium Slovenicum, ki ga izdaja JAZMP, in v preteklih letih pripravljeno monografijo o pomožnih snoveh olajšala delo študentom in zaposlenim na širšem področju farmacije. Z avtorji sem se pogovarjal tudi o morebitni vključitvi zdravilnih učinkovin kot gesel, vendar sem po pogovoru prepričan, da ta niso potrebna, saj so ustrezni izrazi že zajeti v Formulariumu.

Zaradi vsega navedenega močno podpiram izdajo druge, dopolnjene in pregledane izdaje Farmacevtskega terminološkega slovarja v tiskani in elektronski obliki.

Stanislav Gobec, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

 

Prvi Farmacevtski terminološki slovar je bilo treba dopolniti, popraviti in posodobiti zaradi generiranja izrazov novih znanstvenih in strokovnih odkritij v zadnjih letih. Ta so običajno objavljena le v angleškem jeziku. Zaradi tega je potrebno posvetiti posebno pozornost prevajanju jezikovno zelo zahtevnih angleških besedil in hkrati razvijanju in dopolnjevanju ter uveljavljanju novih strokovno enotnih izrazov tudi v nacionalnih jezikih, da ne pride do napak in nepotrebnih škodljivih učinkov. To še posebej velja za področje zdravil, kjer smo priča novim vrstam zdravilnih učinkovin, farmacevtskih oblik, načinom dajanja in učinkovanja. Prav tako pa so posodobitve koristna pridobitev za sedanjo in vse nove generacije učencev in študentov na vseh stopnjah izobraževanja.

Nova dopolnjena in pregledana vsebina Farmacevtskega terminološkega slovarja, ki sem ga recenzirala, bo zapolnila vrzel, ki je nastala v času po prvi izdaji. Slovar prinaša več kot 1000 novih izrazov in bistvene izboljšave starih gesel. Farmacija je namreč ena od strok, kjer se strokovnjaki kljub globalizaciji dosledno trudimo razvijati, poenotiti in uporabljati slovenske izraze ter na ta način ohranjati in razvijati slovenščino tudi kot strokovni jezik. 

Slovensko farmacevtsko izrazje prispeva k razvoju farmacije kot znanosti in slovenščine kot jezika, v katerem je mogoče ubesediti tudi zahtevne znanstvene vsebine. Glede na navedeno močno podpiram izdajo posodob­ljenega Farmacevtskega terminološkega slovarja v tiskani in elektronski obliki, ker bosta le na ta način mogoči enostavna in hitra dostopnost za uporabnike sodobnih farmacevtskih izrazov in razlag.

Julijana Kristl, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

 

Zahvala 

Uredniki se zahvaljujemo vsem avtorjem slovarskih sestavkov in njihovim sodelavcem, recenzentoma, sodelavcem Terminološke sekcije ISJ FR ZRC SAZU, pregledovalcem angleških in latinskih ustreznikov, oblikovalcu, predstojniku ISJ FR ZRC SAZU, glavnemu uredniku založbe ZRC SAZU in še marsikomu, ki ga nismo posebej imenovali, da so s svojim delom prispevali k izidu druge, dopolnjene in popravljene izdaje Farmacevtskega terminološkega slovarja. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste naše delo moralno in finančno podprli.

 

Vključevanje v evropske integracije spodbuda za razvoj farmacevtske terminologije

Farmacija je interdisciplinarna znanstvena veda, v kateri se prepletajo številna področja naravoslovja in zdravstvenih ved, zlasti na področju socialne farmacije pa so vključeni tudi nekateri pristopi, značilni za družboslovne znanosti. Podobno kot na številnih drugih področjih je za strokovnjaka s področja farmacije nujno potrebno aktivno znanje vsaj enega iz skupine t. i. svetovnih jezikov, pri čemer med slovenskimi farmacevtskimi strokovnjaki prevladujeta angleščina in nemščina. Na ta način sta mogoči izmenjava informacij na širšem geografskem območju in spremljanje novosti s prebiranjem znanstvene in strokovne literature. Po drugi strani je za razvoj določene stroke in ne nazadnje tudi jezika samega nujno potrebno razvijati lastno strokovno terminologijo. Slovenščina je v farmaciji v prvi vrsti pomembna pri stiku strokovnjaka s pacientom, nadalje za medsebojno sporazumevanje, pripravo ustrezne dokumentacije o zdravilih ... Zaradi tega sta izjemnega pomena tudi vključitev nacionalnega strokovnega izrazja v učne programe farmacije na univerzi in skrb za ustrezno terminologijo v strokovnih revijah s področja farmacije (Farmacevtski vestnik, Farmakon, Naša lekarna, Lekarništvo ...). Slovenska farmacevtska terminologija se uporablja v vseh programih, ki se izvajajo na Fakulteti za farmacijo, saj je poznavanje ustreznega izrazja potrebno za bodoče farmacevte, ne glede na njihovo delovno mesto. Poleg tega se v času študija seznanijo tudi z vsemi najpomembnejšimi izrazi s področja farmacije v angleškem in nemškem jeziku, glede na tradicijo farmacije pa je potrebno tudi poznavanje osnov latinščine.

Najpomembnejši dosežek na področju razvoja slovenske farmacevtske terminologije iz obdobja pred osamosvojitvijo sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja (1972), ko je nastal prevod Jugoslovanske farmakopeje (Ph. Jug. III, Pharmacopoeia jugoslavica tertia, Transliteratio slovenica), ki je bila edina v slovenščino prevedena izdaja Jugoslovanske farmakopeje. Vse ostale izdaje (I., II. in IV. Jugoslovanska farmakopeja) so bile tudi na območju Slovenije oficinalne v srbohrvaškem jeziku.

Leta 1993 je Republika Slovenija pristopila h Konvenciji o izdelavi Evropske farmakopeje ter k Protokolu h Konvenciji o izdelavi Evropske farmakopeje, s čimer se je zavezala, da bo na svojem ozemlju sprejela in uveljavila Evropsko farmakopejo. Zaradi potreb zlasti farmacevtske industrije se je pojavila pobuda o ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki bi poenotila strokovno izrazje na področju farmacevtskih oblik, saj bi slednje močno olajšalo pripravo dokumentacije za registracijske postopke. Leta 1994 je bila na pobudo Tehnološke sekcije Slovenskega farmacevtskega društva ustanovljena Komisija za farmacevtsko-tehnološko terminologijo, ki je pripravila Slovar farmacevtskih oblik in leta 1996 še knjižico z naslovom Standardni farmacevtsko-tehnološki izrazi, v katero je vključila Slovar farmacevtskih oblik, Slovar farmacevtske ovojnine in prevod dokumenta Evropske farmakopejske komisije Standardni izrazi za farmacevtske oblike, za načine uporabe, ovojnino, zapirala ter dodatno opremo. Evropska unija je namreč objavila Standard Terms, ki so jih vse podpisnice Konvencije o izdelavi Evropske farmakopeje morale prevesti v svoj jezik. Slovenski standardni izrazi so bili prvič objavljeni leta 1996 v posebni izdaji Pharmeurope, glasila Evropskega direktorata za kakovost zdravil (edqm), in se od takrat nenehno dopolnjujejo. Istega leta je bil v Sloveniji sprejet tudi prvi Zakon o zdravilih, ki je določil, da morajo biti zdravila, ki so v pravnem prometu v RS, izdelana po metodah in zahtevah Evropske farmakopeje in v skladu z Nacionalnim dodatkom k Evropski farmakopeji – Formularium Slovenicum. S tem je bila postavljena pravna osnova za uveljavitev Evropske farmakopeje pri nas ter izpolnjena obveza naše države, ki izhaja iz podpisa Konvencije o izdelavi Evropske farmakopeje. Standardni izrazi so postali obvezni v postopkih pridobitve in vzdrževanja dovoljenj za promet z zdravili. Poleg tega so standardni izrazi poenotili slovensko izrazje in odpravili zmedo, ki jo je vnašala uporaba različnih izrazov za isti pojem, ki med sabo niso bili povsem enakovredni in zamenljivi. Leta 2006 so bili standardni izrazi natančno pregledani in posodobljeni, tako da so dobra podlaga za delo farmacevtskih strokovnjakov.

Prizadevanje za enotno slovensko farmacevtsko terminologijo je poleg izboljšanega komuniciranja med strokovnjaki na tem področju predstavljalo tudi pomemben del priprave na to, da je 1. januarja 1997 v Republiki Sloveniji začela veljati 3. izdaja Evropske farmakopeje (European Pharmacopoeia Third Edition – Ph. Eur. 3^rd Ed.). Za razliko od predhodne izdaje je bila izraziteje industrijsko naravnana. Trenutno veljavna (2018) je 9. izdaja Evropske farmakopeje (European Pharmacopoeia Ninth Edition – Ph. Eur. 9^th Ed.).

Ob sprejeti Evropski farmakopeji se je tako pokazala tudi potreba po slovenskem dodatku k njej, zlasti zaradi usklajevanja določil lastne zakonodaje na področju zdravil in predpisov na ravni Evropske farmakopeje. Junija 1998 je izšel Formu­larium Slovenicum, Slovenski dodatek k Evropski farmakopeji. Izdala ga je Komisija za pripravo nacionalnega dodatka pri takratnem Uradu RS za zdravila Ministrstva za zdravje. Komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov, vsako leto izda Dopolnilo k Formulariumu Slovenicumu, hkrati pa organizira tudi strokovno posvetovanje ob izidu novega dopolnila. Po krajšem presledku je s 1. oktobrom 2018 postala veljavna 4. izdaja Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ki uveljavlja uporabo enotne slovenske farmacevtske terminologije v farmaciji in njej sorodnih strokah, kot so medicina, kemija, veterina, mikrobiologija. Formularium Slovenicum vključuje prevode izbranih poglavij Evropske farmakopeje in določene vsebine, ki so specifično pomembne za slovensko farmacevtsko stroko. Določene vsebine so lahko z dovoljenjem članic, ki so sprejele Evropsko farmakopejo, povzete iz njihovih veljavnih farmakopej. V celoti vključuje tudi Slovar standardnih izrazov. Posebej pomemben in uporaben je trojezični indeks zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, ki vključuje njihova slovenska, angleška in latinska imena, poleg njega pa tudi angleško-slovenski slovarček farmacevtskih izrazov, v katerem so na enem mestu zbrani prevodi določenih angleških izrazov, ki jih je Komisija za pripravo nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji v sodelovanju z lingvisti in strokovnjaki drugih strok prevedla, revidirala ali sooblikovala.

Nov pomemben mejnik v razvoju slovenskega farmacevtskega izrazja pa je Farmacevtski terminološki slovar, v katerem so na enem mestu zbrani in razloženi najpomembnejši izrazi, ki se uporabljajo na ožjem področju farmacije. Z njegovo pomočjo je vzpostavljen pregleden in urejen sistem, ki je v veliko pomoč farmacevtom in laični javnosti. Farmacevtski slovar pokriva po­dročja farmacevtske tehnologije, analize in kakovosti zdravil, učinkovin s farmakoterapijo in pomožnih snovi, lekarniške farmacije, farmacevtske biotehnologije, farmacevtske regulative, farmakognozije, alternativnih metod zdravljenja, klinične farmacije. Slovar zaokrožuje dolgoletno delo strokovnjakov pri postavljanju strokovne farmacevtske terminologije in, upajmo, prispeva k približevanju farmacije laični javnosti.

Aleš Obreza, Jelka Šmid - Korbar, Mirjana Gašperlin

 

Nastajanje druge, dopolnjene in popravljene izdaje Farmacevtskega terminološkega slovarja

Terminološki slovar je ob strokovnem šolstvu atribut razvite stroke in seveda odraz njene skrbi za nacionalni jezik. Če namreč v času globalizacije in prevlade angleščine, ki izpodriva nacionalne jezike, ne bomo sami poskrbeli za ustrezno slovensko strokovno izrazje, našega jezika ne bomo mogli uporabljati v vseh sporazumevalnih položajih.

Evropska unija, v katero smo vključeni, je naklonjena različnosti kultur in jezikov. Od nas samih je odvisno, kaj in koliko bomo storili za oblikovanje in ohranjanje slovenskega jezika tudi na zahtevnih strokovnih področjih, kot je farmacija. Urejeno slovensko farmacevtsko izrazje bo prispevalo k razvoju farmacije kot znanosti in slovenščine kot jezika, v katerem je mogoče ubesediti tudi zahtevne znanstvene vsebine.

Slovenski farmacevti in terminografi Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ISJ FR ZRC SAZU) so v razmiku osmih let izdali Farmacevtski terminološki slovar in njegovo dopolnjeno in popravljeno izdajo. Oba slovarja – prvi je izšel leta 2011, drugi pa leta 2019 – sta plod zelo zavzetega in uspešnega dela slovenskih farmacevtov za slovensko farmacevtsko terminologijo in dolgoletnega sodelovanja z ISJ FR ZRC SAZU, zlasti z njegovo Sekcijo za terminološke slovarje (leta 2018 preimenovano v Terminološko sekcijo).

Sodelovanje slovenskih farmacevtov in terminografov ISJ FR ZRC SAZU sega v 90. leta prejšnjega stoletja. Začelo se je s prispevki na posvetovanjih o strokovnem izrazju, ki jih je pripravljala Sekcija za terminološke slovarje, in nadaljevalo z izdelavo slovarja farmacevtskega izrazja. Leta 1997 so na posvetovanju Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje nastopile Simona Vučko Mole (Anatomsko-terapevtsko-kemijska klasifikacija zdravil in enotno slovensko poimenovanje zdravilnih učinkovin), Ksenija Kosem (Problematika jezika v tovarni zdravil) in Jelka Šmid - Korbar (Slovenska farmacevtskotehnološka terminologija). Na mednarod­nem posvetovanju leta 2003 Terminologija v času globalizacije / Terminology at the Time of Globalization so predavali: Jelka Šmid - Korbar in Barbara Razinger (Strokovno izrazje v slovenski farmacevtski zakonodaji) ter Simona Vučko Mole in Aleš Krbavčič (Pristop k enotnemu poimenovanju zdravilnih učinkovin). Na Poletni terminološki šoli 2008 sta Jelka Šmid - Korbar in Mirjana Gašperlin predstavili razvoj slovenske farmacevtske terminologije ob desetletnem uveljavljanju slovenske farma­kopeje. Na mednarodni konferenci Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu / Language Diversity and National Languages in Higher Education leta 2009 so Aleš Obreza, Jelka Šmid - Korbar in Mirjana Gašperlin predstavili tematiko Kako je vključevanje v evropske integracije spodbudilo razvoj slovenske farmacevtske terminologije.

Sodelovanje med farmacevti in leksikografi je porodilo zamisel, da slovenska farmacija potrebuje slovar. Formalno se je delo za Farmacevtski terminološki slovar začelo že v marcu 2007, konec leta 2007 pa je bil podpisan dogovor o sodelovanju med Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani, Javno agencijo Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Slovenskim farmacevtskim društvom, Lekarniško zbornico Slovenije in ISJ FR ZRC SAZU. Pri izdelavi slovarja so sodelovali člani ustanov, ki so podpisale dogovor, farmacevti iz farmacevtske industrije, upokojeni farmacevtski strokovnjaki ter farmacevti iz drugih ustanov ali združenj.

Farmacevtski terminološki slovar je prvič izšel v knjižni obliki leta 2011, v elektronski pa leta 2013 na spletnem mestu Terminologišče. Ta izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja je v celoti dostopna na spletnih straneh Založbe ZRC. Druga, dopolnjena in popravljena izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja je v knjižni obliki izšla leta 2019. Oba slovarja so uredili Marjeta Humar, Jelka Šmid - Korbar in Aleš Obreza. V vmesnem času med izdajama Farma­cevtskega terminološkega slovarja se je nadaljevalo delo za farmacevtsko terminologijo z obravnavo poimenovanj pomožnih snovi. Učbenik za študente farmacije, industrijske farmacije in kozmetologije Pomožne snovi v farmaciji Aleša Obreze, Bernarde Bevc, Saše Baumgartner (1969–2015) in Marjete Humar je bil končan in objavljen v elektronski obliki leta 2015 na spletišču Fakultete za farmacijo.

Že ob prvi izdaji Farmacevtskega terminološkega slovarja smo se avtorji zavedali, da so nekatera strokovna področja prikazana preširoko, druga pa preozko, zlasti t. i. indu­strijska farmacija (v slovarskem besedilu ima označevalnik farmacevtska tehnologija), farmakognozija, zgodovinski termini, razvijajoča se socialna farmacija ipd.

Glavni uredniki Farmacevtskega terminološkega slovarja in avtorji slovarskih sestavkov posameznih strokovnih področij so že leta 2012 začeli slovar pregledovati. Izločili so kar lepo število slovarskih sestavkov in dodajali nove. Spremenili so definicije več kot 2000 terminov. Z novimi termini kot nosilci slovarskih sestavkov so bila temeljito dopolnjena naslednja področja: farmako­gnozija, farmacevtska tehnologija s termini s področja industrijske farmacije in zgodovina farmacije.

V slovarju iz leta 2011 so bila upoštevana tudi nekatera strokovnopogovorna (kininka, kombinirani prašek, stik), žargonska (apotekar, arcnija, rotavapor) in zastarela poimenovanja (tioglukozid, antocian, avtomedikacija, glaziranje, receptiranje). Nekateri tovrstni izrazi, večinoma iz govorjenega jezika, so bili za drugo izdajo izločeni, ker jih ni potrjevala raba v sodobni strokovni literaturi, drugi so prikazani kot manj uporabljani ali manj ustrezni. Izločenih je bilo tudi nekaj latinskih ustreznikov, ki se ne uporabljajo, in informativni razdelek slovarskih sestavkov, označen kot GL. (glej), za katerim so bile v prvi izdaji zapisane vse zveze termina, navedene v slovarju, npr. pri terminu zdravilo: GL.: ambulantna poraba zdravila, ambulantno predpisano zdravilo, analiza zdravil, analizno preskušanje zdravila ipd. Kratice, ki jih je v slovarju razmeroma veliko, so dopolnjene z več slovničnimi podatki.

Prva izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja je obsegala 5614, druga, dopolnjena in popravljena izdaja pa vsebuje 6451 slovarskih sestavkov.

Zakaj so se farmacevti odločili, da je treba izdelati terminološki slovar? Farmacija je znanost, ki je v stalnem stiku z ljudmi – strokovnjaki in laiki. Za medsebojno razu­mevanje je potrebno slovensko izrazje. Slovar potrjuje, da zaradi skrbi farmacevtov za slovenski jezik obstaja slovensko farmacevtsko izrazje za vsa področja farmacije, slovar podaja celosten prikaz slovenskega farmacevtskega izrazja, z navajanjem pred­nostnih izrazov prispeva k enotni rabi, z definicijami določa pomen terminov, z angleškimi in latinskimi ustrezniki omogoča ustrezno rabo terminov v vseh treh jezikih. Za strokovno sporazumevanje je zelo pomembno enotno izrazje. K poenotenju izrazja in usklajeni rabi pa bodo prispevali vsi, ki predavajo in pišejo o farmaciji.

Vsak slovenski terminološki slovar je odraz razvitosti stroke ali znanosti in skrbi strokovnjakov za ustrezno slovensko strokovno izrazje. Farmacevtski terminološki slovar kaže visoko stopnjo razvitosti slovenske farmacije in odgovoren odnos farmacevtov do slovenskega jezika, saj ti vseskozi sledijo svetovnemu razvoju farmacije z ustreznim slovenskim izrazjem.

Zelo pomembno je vprašanje, komu je slovar namenjen. Terminološki slovar višje kakovosti zajema velik del izrazja stroke ali znanosti, ki je zbrano ali izbrano iz področne literature in predlogov strokovnjakov, vrednoti izrazje, vsebuje jezikoslovne elemente, definicije, različna pojasnila in tujejezične ustreznike. Tak je tudi Farma­cevtski terminološki slovar. Glede na zah­tevnost definicij je v prvi vrsti namenjen strokovnjakom, študentom farmacije, izobraženim laikom in vsem tistim, ki jih zanima to področje znanosti.

Delo za 1. izdajo Farmacevtskega terminološkega slovarja so moralno in finančno podprla farmacevtska podjetja. Na prvem mestu moramo omeniti generalnega sponzorja podjetje Medis in njegovega takratnega direktorja Toneta Strnada, glavni sponzor je bilo podjetje Lek, član skupine Sandoz, sponzorji pa Krka, Simp’s, Schering-Plough, Belupo in AstraZeneco. Izdajo knjige je sofinancirala Javna agencija Republike Slovenije za knjigo. Drugo, dopolnjeno in poprav­ljeno izdajo slovarja so podprli Medis, farmacevtska družba, d. o. o., in Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Vsem sponzorjem se iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa je treba reči, da so največji sponzorji soavtorji in njihovi sodelavci.

Marjeta Humar

Vsebina in ureditev slovarja

Farmacevtski terminološki slovar, druga, dopolnjena in popravljena izdaja, je razlagalni, normativni in večjezični slovar sodobnega slovenskega farmacevtskega izrazja, v celoti izdelan na podlagi slovenskega gradiva. Vsebuje 6454 slovarskih sestavkov.

Slovar je večdelen: uvodnemu delu sledi slovensko-angleško-latinski slovar, v katerem so iztočnice razložene ali prikazane s kazalko na ustreznejši izraz, nato sledijo angleško-slovenski in latinsko-slovenski slovar, dodatki in viri, uporabljeni pri izdelavi slovarja.

V slovarju je sodobno slovensko farmacevtsko izrazje predstavljeno glede na področje rabe in ovrednoteno s stališča pogostosti.

Iz slovarja je razvidna močna povezanost slovenske farmacije z agencijami in organi v Evropski uniji. Razmeroma natančno je prikazano zakonodajno urejanje farmacije.

Slovar vsebuje farmacevtsko izrazje naslednjih področij, naštetih po abecedi: analiza zdravil, biomedicina, farmacevtska biotehnologija, farmacevtska informatika, farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, farmacevtska zakonodaja, farmakoekonomika, farmakoepidemiologija, farmakognozija, farmakokinetika, farmakologija, homeopatija, imunologija, klinična kemija, laboratorijska medicina, lekarniška in socialna farmacija, medicinski pripomočki, toksikologija, zgodovina farmacije.

Slovarske iztočnice imajo navadno oznako farmacevtskega področja, na katerem se najpogosteje uporabljajo, npr. farmacevtska tehnologija (farm. teh.): kapsula, mazilo, tableta, farmakologija (farmakolog.), npr. aktivni transport. Termini, značilni za dve področji, imajo dve oznaki, npr. farmako­logija in imunologija (farmakolog., imunol.): preobčutljivost. Termini, značilni za več področij, nimajo področne oznake.

Slovar vsebuje:

● sodobno nelastnoimensko farmacevtsko izrazje in del izrazja iz zgodovine farmacije, npr. antimonovo vino, liniment, mazilo sabadile, mazilo španske muhe ipd.;

● del izrazov s področja dobre proizvodne prakse;

● nekaj pogostejših lastnih imen, npr. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke;

● poimenovanja za ženske poklice in strokovne nazive, ki pa so zaradi ekonomičnosti pridani moški obliki, npr.

specialíst iz bíofarmacíje -a -- -- m specialístka iz bíofarmacíje -e -- -- ž

● razmeroma veliko mednarodnih in slovenskih kratic; kratice imajo naveden izgovor in način sklanjanja in zapisovanja, mednarodne kratice so predstavljene z angleško besedno podlago ter s puščico k slovenskemu nekratičnemu poimenovanju, slovenske pa samo k nekratičnemu poimenovanju:

DNK -- [deenká] ž farm. bioteh. kratica ► deóksiribonukleínska kislína

● širok seznam latinskih okrajšav, ki se uporabljajo na zdravniških receptih, npr.

agit. ante us. -- -- -- [ágita ante úzum] (lat. agita ante usum) lek. farm. okrajšava, oznaka na zdravniškem receptu pred uporabo pretresi

● angleške ustreznike za večji del izrazja; termini, ki se niso uporabljali mednarodno, nimajo angleškega ustreznika;

● uporabljane latinske ustreznike.

Slovar ne vsebuje:

● lastniških imen zdravil;

● zdravilnih učinkovin, kemijskih, anatomskih in drugih izrazov, ki so lahko uporabljeni v razlagah;

● večine medicinskih pripomočkov, ki se uporabljajo v bolnišnicah.

 

Vrste in zgradba slovarskega članka

Izrazje je prikazano v slovarskih sestavkih. Vsak strokovni izraz je iztočnica samostojnega slovarskega sestavka. Iztočnice so eno-, dvo- ali večbesedne in praviloma v ednini. Slovarski sestavki so razvrščeni po abecedi iztočnic. Posebnost: Iztočnice zloženke s številko ali grško črko v prvem delu se uvrščajo glede na drugi del za vezajem, npr. α-amiláza je na abecedno ustreznem mestu gleda na amilaza, α se ne upošteva.

Iztočnice so samostalniki oziroma samostalniške besedne zveze in prislovi oziroma prislovne besedne zveze. Posebne iztočnice so tudi latinske stalne besedne zveze ali povedi, navadno okrajšane, značilne zlasti za zdravniške recepte. Te nimajo besednovrstne oznake.

Slovarski sestavki so lahko polnopomenski, kazalke ali sestavljeni. Iztočnica ima lahko več pomenov, navadno na različnih farmacevtskih področjih, ki so označeni z arabskimi številkami. Strokovno in jezikovno ustrezno izrazje je prikazano v polnopomenskem slovarskem članku z definicijo, različnimi pojasnili, lahko s sopomenkami (S) in informativnim delom. Manj uporabljano izrazje je prikazano s kazalko. Puščica (►) usmerja na ustreznejše ali pogostejše poimenovanje. Kazalke nimajo tujejezičnih ustreznikov.

aktívni márker -ega -ja m farm. zak., farmakognoz. ► aktívni označeválec

Oznaka gl. (glej) usmerja na bolj uporabljane pisne različice:

agoníst álfa1-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- [êna] m farm. kem. gl. agoníst α1-adrenêrgičnih recéptorjev

Sestavljeni slovarski sestavki imajo vsaj dva pomena, od katerih ima eden definicijo, drugi pa usmerja na ustreznejše poimenovanje.

cilínder -dra m 1. farm. teh. v dobri proizvodni praksi posoda za hranjenje plina pri visokem tlaku

ang.: cylinder

2. lek. farm. ►  merílni válj

Iztočnice so prikazane kot prvine jezika in poimenovalnega sistema stroke. Slovarski sestavek ima več delov: glava, zaglavje, pomenski, ustrezniški in informativni del.

Glava vsebuje iztočnico z označenim naglasom (mesto, kakovost in dolžina), sklanjatveni vzorec pri samostalnikih ali samostalniških besednih zvezah, tudi besednovrstno oznako, če iztočnica ni samostalnik ali samostalniška besedna zveza.

Pri samostalniku ali samostalniški besedni zvezi so navedeni spol (m, s, ž), drugosklonska končnica, lahko tudi podatek o številu, če je iztočnica ali pomen v dvojini ali množini. Prislovi ali prislovne besedne zveze imajo oznako prisl. Nekatere stalno uporabljane besedne zveze ali povedi nimajo besednovrstnih oznak.

Onaglaševanje se ravna po Slovenskem pravopisu. Za izraze, ki jih tam ni, je bila upoštevana strokovna raba. Splošnih izgovornih posebnosti slovar ne navaja. Tudi izgovor dvojnih soglasnikov, kadar se ti izgovarjajo kot en soglasnik, ni zapisan.

Zaglavje lahko vsebuje podatek o izvoru in krajšavi, izgovoru, morebitne izgovorne dvojnice, tujejezično podlago kratic ipd. Izvor iztočnice se navaja, če iz pojasnil ali definicije ni razviden.

SÉS SES-a in -- m (ang. selfemulsifying system) farm. teh. kratica ►  sámoemulgirajóči sistém

Pomenski del vsebuje različna pojasnila, oštevilčenje pomenov, področne označevalnike, definicijo/e, morebitne sopomenke ali kazalke k ustreznejšemu terminu.

Informativni del sestavljajo primerjaj (PRIM.) in tujejezični ustrezniki. V razdelku primerjaj (PRIM.) so navedena poimenovanja, ki so pomensko sorodna iztočnici.

aktívna imunizácija -e -e ž imunol., farm. bioteh. vzpostavljanje pridobljene, specifične in navadno dolgotrajne odpornosti organizma v obliki humoralnega in celičnega (limfociti T) imunskega odziva na določen antigen, ki se lahko razvije po naravni ali umetni aktivni imunizaciji prim.: cepívo, cépljenje, pasívna imunizácija
ang.: active immunisation

anal. zdr.	analiza zdravil
ang.	angleško
biomed.	biomedicina
ed.	ednina
f	latinski ustreznik ženskega spola
farmakoekon.	farmakoekonomika
farmakoepid.	farmakoepidemiologija
farmakognoz.	farmakognozija
farmakokin.	farmakokinetika
farmakolog.	farmakologija
farm. bioteh.	farmacevtska biotehnologija
farm. inf.	farmacevtska informatika
farm. kem.	farmacevtska kemija
farm. teh.	farmacevtska tehnologija
farm. zak.	farmacevtska zakonodaja
fr.	francosko
gl.	glej pisno ustreznejšo različico
homeopat.	homeopatija
imunol.	imunologija
in	uvaja enakovredno pisno ali naglasno različico
K:	krajšava
klin. kem.	klinična kemija
lab. med.	laboratorijska medicina
lat.	latinsko
lek. farm.	lekarniška farmacija
m	samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
m	latinski ustreznik moškega spola
med. prip.	medicinski pripomočki
mn.	množina
n	latinski ustreznik srednjega spola
nekdaj	predmet, okrajšava se ne uporablja  več
nem.	nemško
npr.	na primer
pl	množina pri latinskih ustreznikih
pol.	polovica
PRIM.	primerjaj
prisl.	prislov ali prislovna besedna zveza
pr. n. št.	pred našim štetjem
S:	sopomenka (sinonim)
s	samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
soc. farm.	socialna farmacija
stol.	stoletje
toksikol.	toksikologija
tudi	uvaja manj rabljeno pisno ali naglasno različico
zgod. farm.	zgodovina farmacije
ž	samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola
▶	glej strokovno ali/in jezikovno ustreznejše ali/in pogosteje uporabljano strokovno poimenovanje
▷	glej slovenski ustreznik
1, 2	oznaka homonimov
1., 2.	oznaka pomenov
( )	oklepaj za navajanje izvora
( )	oklepaj za navajanje številskih oznak dveh ali več pomenov v latinsko-slovenskem ali angleško-slovenskem slovarju
( )	oklepaj za navajanje številske oznake pomena pri kazalkah
[ ]	oklepaj za navajanje izgovora
/	ali
´	dolgi in ozki samoglasnik ali dolgi r
`	kratki in široki samoglasnik
ˆ	široki in dolgi samoglasnik

AHFS Drug Information, 2009, ur. Elaine K. Snow. Bethesda: American Society of Health-System Pharmacists.

AHRENS, Gerhard, 1977: Naturwissenschaftliches und medizinisches Latein. Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie.

Anatomsko-terapevtsko-kemična (ATC) klasifikacija zdravil (slovenski in latinski prevod), 2003, ur. Simona Vučko Mole, Aleš Krbavčič. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ansel’s pharmaceutical dosage forms and drug delivery systems, 2011, ur. Loyd V. Allen, Nicholas G. Popovich, Howard C. Ansel. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.

ARCTANDER, Steffen, 2008: Arctander's perfume and flavor chemicals (aroma chemicals), CD-ROM. Carol Steam: Allured Publishing Corporation.

ARNAUDOVA, Petja Georgi, 2005: Nova terminologia medica polyglotta et eponymica. Sofija: Medicina i fizkultura.

AULTON, Michael, 2002: Pharmaceutics: The science of dosage form design. Edinburgh: Churchill Livingstone.

AUTERHOFF, Harry, KNABE, Joachim, HÖLTJE, Hans Dieter, 1999: Lehrbuch der Pharmazeutischen Chemie. Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft.

AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica, MARC, Janja, 2004: Biokemični kazalci patogeneze ledvične osteodistrofije. V: Zbornik razširjenih povzetkov (Farmacevtski vestnik 55, posebna št., 290–292), ur. Andrijana Tivadar. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

BAUMGARTNER, Saša, 2008: Pomožne snovi in njihove s funkcionalnostjo povezane lastnosti. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretjega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.3: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

BAUMGARTNER, Saša, AHLIN GRABNAR, Pegi, KOCBEK, Petra, GAŠPERLIN, Mirjana, KRISTL, Julijana, 2009: Vaje iz farmacevtske tehnologije I: skripta za vaje za bolonjski študijski program EMŠ Farmacija. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko tehnologijo.

BERNE, Robert M., LEVY, Matthew N., 1992: Physiology. St. Louis: Mosby-Year Book.

BERTINI, Ivano, GRAY, Harry, STIEFEL, Ed, VALENTINE, Joan, 2007: Biological inorganic chemistry. Structure and reactivity. Sausalito, California: University science books.

BEVC, Bernarda, 2010: Slovenska farmacevtska terminologija na področju pomožnih snovi = Slovenian pharmaceutical terminology of excipients. Diplomska naloga. Ljubljana.

BEVC, Bernarda, OBREZA, Aleš, 2010: Slovensko poimenovanje pomožnih snovi = Slovenian names of excipients. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi petega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.5: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. 53–62.

Biology Online. Answers to all your Biology Questions:  http://www.biology-online.org/.

Biološka zdravila: od gena do učinkovine, 2007, ur. Borut Štrukelj, Janko Kos. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

BOGATAJ, Marija, 2011: Preskus raztapljanja/sproščanja: Predstavitev monografije iz Evropske farmakopeje. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretje izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 3.0: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

BOIRON, Michèle, PAYRE-FICOT, Alain, 1996: Everyday Homeopathy for Pharmacists. Lyon: Boiron.

BOULET, Jacques, 2007: Dictionnaire de l'homeopathie. Samozaložba.

BOŽIČ, Borut, 2005: Sladkorna bolezen in avtoimunost. Farmacevtski vestnik 56, št. 4, 250–258.

BOŽIČ, Borut, 2006: Laboratorijske preiskave v lekarni in doma = Laboratory analysis in a pharmacy and at home. V: Vloga farmacevta pri samokontroli in samozdravljenju: podiplomsko izobraževanje, ur. Aleš Mrhar, Borut Božič, Janja Marc, Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 7–14.

BOŽIČ, Borut, 2007: Merjenje imunosti – od molekule do bolnika. V: Merjenje imunosti: od molekule do bolnika: enodnevno podiplomsko izobraževanje iz laboratorijske biomedicine, ur. Borut Božič, Aleš Obreza, Janja Marc, Jana Lukač-Bajalo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. 5–11.

BOŽIČ, Borut, ČUČNIK, Saša, KVEDER, Tanja, ROZMAN, Blaž, 2007: Affinity and avidity of autoantibodies. V: Autoantibodies, ur. Yehuda Shoenfeld, Eric M. Gershwin, Pier-Luigi Meroni. Boston: Elsevier. 21–28.

BRADAČ, Fran, 1986: Slovensko-latinski slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

BRUNETON, Jean, 1999: Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants. Paris Cedex: Intercept.

BUCHANAN, R. E., 1994: Taxonomic notes. An aid to formation of bacterial names: Chemical terminology and microbiological nomenclature. International Journal of Systematic Bacteriology 44, 588–590.

Casarett & Doull’s Toxicology. The Basic Science of Poisons, 2001, ur. Curtis D. Klaassen. Columbus: Graw Hill.

Clinical Chemistry. Techniques, Principles, Correlations, 2010, ur. Michael L. Bishop, Wdward P. Fody, Larry E. Shoeff. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins

Clinical chemistry. Theory, Analysis, Correlation, 2010, ur. Lawrence A. Kaplan, Amadeo J. Pesce. St. Louis: Mosby; Elsevier.

Current medical diagnosis & treatment, 2004, ur. Lawrence M. Tierney, Stephen J. McPhee, Maxine A. Papadakis. New York: Lange Medical Books, McGraw-Hill.

CVELBAR, Martina idr., 2001: Komentar ob izidu Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji z drugim dopolnilom. V: Evropska farmakopeja danes in jutri: Zbornik ob strokovnem posvetovanju, ur. Martina Rudolf. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

CVELBAR, Martina, 2005: Izkušnje slovenske farmakopejske komisije ob uveljavljanju Evropske farmakopeje. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

CVELBAR, Martina, ŠMID - KORBAR, Jelka, BUDIHNA, Metka, 2003: Farmacevtski zakoniki. Evropska farmakopeja in Formularium Slovenicum z dopolnili. Zdravniški vestnik 72, št. 1, 25–26.

Cvetnice – Kritosemenke sveta, 1995, ur. Vernon Hilton Heywood idr. Ljubljana: DZS.

ČAHUK VAUPOTIČ, Vladka, 2003: Komentar k splošni monografiji Ekstrakti. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 5. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ČERNE, Darko idr., 2011: CTSS activation coexists with CD40 activation in human atheroma: Evidence from plasma mRNA analysis. Clinical biochemistry 44, št. 5–6, 438–440.

ČERNE, Darko, 2005: Klinična biokemija pri obravnavi ledvičnih zapletov sladkorne bolezni. Farmacevtski vestnik 56, št. 4, 254–258.

ČERNE, Darko, 2010: Sodobna uporaba analize zunajceličnih nukleinskih kislin v laboratorijski medicini. Farmacevtski vestnik 61, št. 3, 144–148.

ČERNE, Darko, LUKAČ-BAJALO, Jana, 2006: Oxidative stress assays for disease risk stratification. Acta pharmaceutica 56, št. 1, 1–17.

ČOP, Lilijana, 2004: Pregled nacionalnih monografij farmacevtskih pripravkov. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 6. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ČUFAR, Andreja, FRANKIČ, Darja, 2000: Napake pri zdravljenju s predpisanimi zdravili: zanimivosti iz stroke. Farmacevtski vestnik 51, št. 1, str. 143.

Del COL, Jose Juan, 2007: Diccionario auxiliar español-latino: para el uso moderno del latín. Bahía Blanca: Instituto Superior Juan XXIII.

DEMARQUE, Denis, JOUANNY, Jacques, POITEVIN, Bernard, SAINT-JEAN, Yves, 2008: Pharmacology and homeopathic materia medica. Edgemont: Center for Education and Development of Clinical Homeopathy.

DERMASTIA, Marina, 2007: Pogled v rastline. Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo.

Deutsches Arzneibuch 2010 (DAB 2010). Stuttgart: Deutscher Apotheker Verlag, Govi-Verlag.

Deutsches Arzneibuch, Kommentar, 1998. Stuttgart: Deutscher Apotheker Verlag, Govi-Verlag.

DEWICK, Paul M., 2006: Essentials of organic chemistry. For students of pharmacy, medicinal chemistry and biological chemistry. Chichester: John Wiley & Sons Ltd.

DILG, Peter, JÜTTNER, Guido, 1972: Pharmazeutische Terminologie. Frankfurt am Main: Govi-Verlag.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Uradni list EU, L225/30, september 2005.

DOLJAK, Bojan idr., 2005: Vaje iz farmakognozije in farmacevtske biotehnologije. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, Katedra za farmacevtsko biologijo.

European Conference on preanalytical phase: http://www.preanalytical-phase.org/presentations.

European Medicines Agency. Sciences Medicines Health: http://www.ema.europa.eu/ema/index.jsp?curl=pages/regulation/general/general_content_000294.jsp&murl=menus/regulations/regulations.jsp&mid=WC0b01ac05800241e0.

European Pharmacopoeia, 2001, 2006, 2010, 2018. Strasbourg: Council of Europe.

EVERT, Ray Franklin, ESAU, Katherine, 2006: Esau's Plant Anatomy. Meristems, Cells, and Tissues of the Plant Body: their Structure, Function, and Development. Hoboken: John Wiley and Sons.

Evidence-based pharmacy, 2002, ur. Christine Bond. London: Pharmaceutical Press.

FIEDLER, Herbert, 2006: Encyclopedia of Excipients: For Pharmaceuticals, Cosmetics and Related Areas. CD-Version 2.0., ECV.

FLORENCE, Alexander T., ATTWOOD, David, 1998: Physicochemical principles of pharmacy. London: MacMillan.

FLORJANIČ, Maja, 2002: Mikrobiološka kakovost farmacevtskih vod. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 4. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

Formularium Slovenicum (FS). Slovenski dodatek k Evropski farmakopeji, prva izdaja FS 1.0: 1998, z dopolnili 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004; druga izdaja FS 2.0: 2005, z dopolnili 2006, 2007. 2008, 2009 in 2010; tretja izdaja FS 3.0: 2011, z dopolnili 2012, 2013, 2014; prvo dopolnilo k tretjemu dopolnilu tretje izdaje FS 3.3.1: 2017. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil; od 2007 dalje: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

FRANKIČ, Darja idr., 1994: Preskrba prebivalstva z zdravili z vidika elementov enotnosti ZIS = Aspect of uniformity of drugs supply in the health information system. Informatica medica slovenica, 1994, suppl. 1, 263–268.

FRANKIČ, Darja, 1996: Vrednotenje pravilne uporabe zdravil v konceptu kvalitete življenja = Evaluation of proper drug taking in the concept of quality of life. Disertacija. Ljubljana.

FRANKIČ, Darja, 1997: Socialna farmacija – pot k nadgradnji farmacevtskega poklica v lekarni? Farmacevtski vestnik 48, št. 1–2, 143–148.

FRANKIČ, Darja, 1998: Svetovanje ob izdaji zdravil. V: Kardiovaskularna obolenja. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. 89–99.

FRANKIČ, Darja, 1999: Kodeks etike: nuja, potreba, moda, prestiž ali kaj drugega? Farmacevtski vestnik 50, št. 2, 237–238.

FRANKIČ, Darja, 2000: Srečanja doma: 1. slovenska konferenca katastrofne in vojne medicine, Portorož, 6.–9. september 2000. Lekarništvo 28, št. 4–5, 36–37.

FRANKIČ, Darja, 2004: Vzajemno priznavanje kvalifikacij v Evropski uniji. Lekarništvo 32, št. 3–4, 5–7.

FRANKIČ, Darja, MILOVANOVIČ, Meta, ORAŽEM, Andreja, PEČAR-ČAD, Silva, 1995: Spremljanje uporabe in porabe zdravil z vidika preventive. Zdravstveno varstvo 34, št. 5/8, 361–365.

FRANKIČ, Darja, PEČAR-ČAD, Silva, MILOVANOVIČ, Meta, ORAŽEM, Andreja, 1993: Zdravila in psihofizične lastnosti. Zdravstveno varstvo 32, št.1–3, 59–63.

FRANKIČ, Darja, PEČAR-ČAD, Silva, MILOVANOVIČ, Meta, ORAŽEM, Andreja, PAULIN, Marija, 1992: Uporabnost verificiranih podatkov o gotovih zdravilih z vidika izgradnje baze podatkov o zdravilih v Sloveniji = Applicability of verified data on drugs from the aspect of building a database of drugs in Slovenia. V: Zbornik prispevkov s kongresa Slovenskega društva za medicinsko informatiko z mednarodno udeležbo, Bled, 20.–23. september 1992, ur. Marjan Premik. Ljubljana: DMI. 275–283.

FRESHNEY, R. Ian, 2010: Culture of animal cells. A manual of basic technique and specialized applications. Hoboken: John Wiley and Sons.

FRIDERICH, M. Carl, MULLER-JAHNCKE, Wolf Dieter, 2005: Geschichte der Pharmazie, Von der frühen Neuzeit bis zur Gegenwart. Eschborn: Govi-Verlag.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2004: Aktivna nega kože. V: Koža, sonce, zdravje, lepota: podiplomsko strokovno izobraževanje, ur. Julijana Kristl. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 35–51.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2005: Farmacevtske oblike. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2006: Kozmecevtiki. V: Koža in kozmetični izdelki: podiplomsko funkcionalno izobraževanje za inšpektorje za nadzor kozmetičnih izdelkov. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2006: Kozmetični izdelki emulzije. V: Koža in kozmetični izdelki: podiplomsko funkcionalno izobraževanje za inšpektorje za nadzor kozmetičnih izdelkov. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2006: Transdermalna dostava zdravilnih učinkovin. Farmacevtski vestnik 57, posebna št. maj, 100–105.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2007: Kozmetični izdelki – zakonodaja, kriteriji vrednotenja kakovosti. Farmacevtski vestnik 58, št. 2, str. 71.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2008: Trendi pri razvoju negovalne kozmetike. V: Nega kože: strokovno izpopolnjevanje inž. farmacije in farmacevtskih tehnikov v letu 2008: zbornik prispevkov, ur. Darja Frankič. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2008: Trenutno stanje pri nastajanju slovenskega farmacevtskega terminološkega slovarja. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretjega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.3: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2011: Izzivi pri načrtovanju farmacevtskih oblik za otroke. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretje izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 3.0: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

GAŠPERLIN, Mirjana, 2011: Naravna kozmetika: kdaj, zakaj, čemu? V: Kozmetologija I: trendi na področju kozmetičnih izdelkov: učinkovitost in varnost sestavin: strokovno izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 53–60.

GAŠPERLIN, Mirjana, FRANKIČ, Darja, 2004: Faculty of Pharmacy, Ljubljana: study programmes. E.J.H.P. 10, št. 2, str. 56.

GAŠPERLIN, Mirjana, KOČEVAR-NARED, Jasna, KRISTL, Julijana, ŠMID - KORBAR, Jelka, 1998: Pomen vrednotenja viskoelastičnosti pri načrtovanju farmacevtskih oblik na osnovi disperzij. Farmacevtski vestnik 49, št. 1, 25–33.

GAŠPERLIN, Mirjana, KRISTL, Julijana, 2000: Inovativni pristopi k oblikovanju kozmetičnih negovalnih izdelkov. Farmacevtski vestnik 51, št. 2, 269–276.

GAŠPERLIN, Mirjana, ZAJC, Natalija, 2003: Naravne sestavine kozmetičnih izdelkov. V: Zdravila naravnega izvora in sodobna fitoterapija, ur. Bojan Doljak, Borut Štrukelj, Aleš Mlinarič. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 156–169.

General & Applied Toxicology, Vol. 1–3, 1999, ur. Bryan Ballantyne, Timothy Marrs, Tore Syversen. London: MacMillan; New York: Grove’s Dictionaries.

GIELEN, Michael, TIEKINK, Edward R. T., 2005: Metallotherapeutic Drugs and Metal-Based Diagnostic Agents. The Use of Metals in Medicine. Hoboken: Wiley.

GOSENCA, Mirjam, GAŠPERLIN, Mirjana, 2011: Tekoči kristali v farmaciji: struktura in metode za fizikalno-kemijsko vrednotenje. Farmacevtski vestnik 62, št. 1, 15–25.

HagerROM DVD 2008 Einzelanwender Apotheken, Arztpraxen: Hagers Enzyklopädie der Drogen und Arzneistoffe. Stuttgart: Springer WVG.

Handbook of cosmetic science and technology, 2009, ur. Andre O Barel, Marc Paye, Howard I. Maybach. New York: Informa Healthcare.

Handbook of Pharmaceutical Excipients, 2003, ur. Raymond C. Rowe, Paul J. Sheskey, Paul J. Weller. London; Washington: Pharmaceutical Press; The American Pharmaceutical Association.

HÄNSEL, Rudolf, STICHER, Otto, STEINEGGER, Ernst, 1999: Pharmakognosie – Phytopharmazie. Berlin: Springer.

HARDMAN, Joel Griffith, LIMBIRD, Lee E., GILMAN Alfred G., 2006: Goodman & Gilman's the pharmacological basis of therapeutics. Columbus: McGraw Hill.

HOFMAN, Josip, 1954: Synonima pharmaceutica. Zagreb: Hrvatska seljačka tiskara.

Hospital pharmacy, 2003, ur. Martin Stephens. Chicago: Pharmaceutical Press.

HOUSECROFT, Catherine E., SHARPE, Alan G., 2008: Inorganic Chemistry. Harlow: Prentice Hall.

HUMAR, Marjeta, 2009: Farmacevtski terminološki slovar. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrtega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.4: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.

HUMAR, Marjeta, 2018: Izzivi pri oblikovanju Farmacevtskega terminološkega slovarja. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

HUMSKI, Ferdinand, OBREZA, Aleš, 2008: Srednješolski farmacevtski slovar. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, 1 optični disk (CD-ROM).

ILIĆ, Miroslav idr., 1994: Elementi enotnosti zdravstvenega informacijskega sistema v Republiki Sloveniji: II. fazno poročilo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

ILIĆ, Ilija German, 2018: Spremembe v monografijah s področja farmacevtskih oblik (1. del). V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

Interakcije kontraceptivov in zdravil, ki se uporabljajo pri hormonskem nadomestnem zdravljenju, 2008, ur. Aleš Obreza, Tomaž Vovk. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

JORDAN, Marjeta, 2006: Praktični primeri uporabe standardnih izrazov v vlogah za pridobitev in vzdrževanje dovoljenja za promet z zdravilom. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

JORDAN, Marjeta, 2007: Kritični pogled na kratke standardne izraze. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi drugega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.2: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

JURKOVIČ, Polona, GAŠPERLIN, Mirjana, 2004: Mikroemulzije za dermalno dostavo učinkovin. Farmacevtski vestnik 55, št. 4, 565–571.

JURKOVIĆ MLAKAR, Simona, OSREDKAR, Joško, MARC, Janja, 2008: Molekularni utjecaj glutation-peroksidaza u antioksidacijskim procesima = Molecular impact of glutathione peroxidases in antioxidant processes. Biochemia medica 18, št. 2, 162–174.

KORUBOLO, Ivo, 1956: Magistralna receptura. Zagreb: Novinarsko izdavačko poduzeće.

KRBAVČIČ, Aleš, KRBAVČIČ, Maja, OBREZA, Aleš, 2005: Laboratorijske vaje iz farmacevtske kemije II. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

KREFT, Samo, 2008: Zdravila v alternativni medicini. Farmacevtski vestnik 59, št. 5, 251–256.

KRISTL, Julijana, GAŠPERLIN, Mirjana, JERAS, Matjaž, 2005: Izbrane vsebine iz kozmetologije: učbenik za kozmetologijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.

KRISTL, Julijana, ŠMID - KORBAR, Jelka, SRČIČ, Stane, 1992: Farmacevtska tehnologija. Del 1, Praktikum. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

KUCERS, Alvis, BENNETT, N. McK., 1980: The use of antibiotics. Philadelphia: J. B. Lippincott.

LAZARINI, Franc, BRENČIČ, Jurij, 1992: Splošna in anorganska kemija. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Lebensmittel-Lexikon, 2005, ur. Waldemar Ternes, Alfred Täufel, Liselotte Tunger, Martin Zobel. Hamburg: Behr's Verlag.

LIPNIK - ŠTANGELJ, Metoda, KOROŠEC, Ladko, ČERNELČ, Silvije, STANOVNIK, Lovro, 2008: Receptura: učbenik. Ljubljana: Medicinski razgledi.

MARC, Janja, 2004: Laboratorijska medicina pri obravnavi bolnika s kroničnoledvično boleznijo. V: Zbornik razširjenih povzetkov (Farmacevtski vestnik 55, posebna št., 283–285), ur. Andrijana Tivadar. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

MARC, Janja, 2005: Analiza DNA v diagnostiki = DNA analysis in diagnostics. V: Od gena do rekombinantnega zdravila: podiplomsko izobraževanje, ur. Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 119–127.

MARC, Janja, 2006: Dejavniki, ki vplivajo na rezultate analiz = Factors influencing the analytical results. V: Vloga farmacevta pri samokontroli in samozdravljenju: podiplomsko izobraževanje, ur. Aleš Mrhar, Borut Božič, Janja Marc, Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo. 15–22.

MARC, Janja, 2006: Genetic succeptibility to metabolic syndrome. V: FESCC continuous postgraduate course in clinical chemistry. New trends in classification, monitoring and management of metabolic syndrome: handbook, ur. Elizabeta Topić, Pika Meško Brguljan, Victor Blaton. Zagreb: Medicinska naklada. 5–11.

MARC, Janja, 2011: Farmakogenomika – nova možnost za varnejše in učinkovitejše zdravljenje. Farmacevtski vestnik 62, št. 2, 51–56.

MARINKO, Petra, 2003: Novi prispevki k slovenski farmacevtski terminologiji na področju analitike in kakovosti zdravil. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 5. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

MARINKO, Petra, 2006: Nastajanje slovenskega farmacevtskega terminološkega slovarja. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. 89–95.

MARINKO, Petra, 2007: Farmacevtsko izrazje. V: Metode in zvrsti. Razvoj slovenskega strokovnega jezika (Obdobja 24), ur. Irena Orel. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 689–694.

MARINKO, Petra, VUČKO MOLE, Simona, 2005: Slovarček farmacevtskih izrazov. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

MARTINČIČ, Andrej idr., 2007: Mala flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

MARTINDALE: The Complete Drug Reference, 2005. London: Pharmaceutical Press.

Merjenje imunosti: od molekule do bolnika. Enodnevno podiplomsko izobraževanje iz laboratorijske biomedicine, 17. in 18. januar 2007, ur. Borut Božič, Aleš Obreza, Janja Marc, Jana Lukač-Bajalo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.

MILOVANOVIČ, Meta, FRANKIČ, Darja, 2002: Pharmaceutical care for patients with hypertension in Slovenian pharmacies. V: Pharmaceutical care: The hospital-primary care continuum: 3rd spring conference on clinical pharmacy: final programme, abstract book: 8.–11. May 2002, Portorož, Slovenia. Str. 22–A.

MINAŘIK, Franc, 1971: Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila. Ljubljana: Lek.

MLINAR, Barbara, MARC, Janja, PFEIFER, Marija, 2006: Molekularni mehanizmi inzulinske rezistencije, pretilosti i metaboličkog sindroma = Molecular mechanism of insulin resistance, obesity and metabolic syndrome. Biochemia medica 16, št. 1, 8–24.

MRHAR, Aleš, FRANKIČ, Darja, PAULIN, Mojca, BERNAT, Nada, 1999: Vpeljava konceptov sodobne lekarniške dejavnosti v Klinični center: 1. faza: model preskrbe z zdravili: projektna naloga. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo; Lekarniška zbornica Slovenije.

MURKEN, Axel Hinrich, 1994: Lehrbuch der medizinischen terminologie. Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft.

MURPHY, Kenneth M., TRAVERS, Paul, WALPORT, Mark, 2007: Janeway's Immunobiology. New York: Garland Science.

Nacionalni program zdravstvenega varstva RS – zdravje za vse do leta 2004. Uradni list RS, 49/00.

OBREZA, Aleš, 2002: Načrtovanje in sinteza antagonistov azafenilalaninskih derivatov kot inhibitorjev trombina = Design and synthesis of azaphenylalanine derivatives as inhibitors of thrombin. Disertacija. Ljubljana.

OBREZA, Aleš, 2003: Lajšanje težav pri predmenstrualnem sindromu in motnjah prostate. V: Lajšanje težav pri vnetju sečnih poti, predmenstrualnem sindromu in motnjah prostate. Črevesne in bolnišnične okužbe: ukrepi in preprečevanje okužb, ur. Darja Frankič. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije. 35–47.

OBREZA, Aleš, 2004: Terapevtski pomen anorganskih borovih spojin in njihova toksičnost. Farmacevtski vestnik 55, št. 4, 463–468.

OBREZA, Aleš, 2004: Učinkovine v terapiji Parkinsonove bolezni. V: Parkinskonova bolezen: zdravstveni tim 2004. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije. 35–47.

OBREZA, Aleš, 2005: Minerali, vitamini in dodatki. V: Oskrba rane. Vitamini in minerali, ur. Darja Frankič. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije. 21–48.

OBREZA, Aleš, 2006: Kratka zgodovina homeopatskih zdravil = Short history of homeopathy. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. 43–47.

OBREZA, Aleš, 2006: Pregled dermoterapevtikov = Overview of dermatotherapeutics. Faracevtski vestnik 57, posebna št. maj, 116–121.

OBREZA, Aleš, 2008: Pregled relevantnih zdravilnih učinkovin, ki se izdajajo na recept. V: Simpozij ob 33. skupščini Slovenskega farmacevtskega društva, Portorož, 15. 5.–17. 5. 2008. Farmacevtski vestnik 59, št. 2, 68–74.

OBREZA, Aleš, 2008: Tradicionalna kitajska medicina = Traditional Chinese medicine. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretjega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.3: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. 41–45.

OBREZA, Aleš, 2008: Zgodovina uporabe anorganskih arzenovih spojin v terapiji. Farmacevtski vestnik 59, št. 5, 245–249.

OBREZA, Aleš, 2009: Sintezne zdravilne učinkovine v onkologiji. Farmacevtski vestnik 60, št. 2, 48–60.

OBREZA, Aleš, 2018: Prenovljeni monografiji FRC in RS. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

OBREZA, Aleš, BEVC, Bernarda, BAUMGARTNER, Saša (1969–2015), SOLLNER DOLENC, Marija, HUMAR, Marjeta, VREČER, Franc in ANDERLUH, Marko, 2015: Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu  [Elektronski vir]; spletni učbenik za študente farmacije, industrijske farmacije in kozmetologije. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.

OBREZA, Aleš, ŠMID - KORBAR, Jelka, GAŠPERLIN, Mirjana, 2010: Kako je vključevanje v evropske integracije spodbudilo razvoj slovenske farmacevtske terminologije. V: Nacionalni jeziki v visokem šolstvu. Zbornik prispevkov z Mednarodne konference Jezikovna različnost in nacionalni jeziki v visokem šolstvu, ur. Marjeta Humar, Mojca Žagar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 103–106.

OBREZA, Aleš, VUČKO MOLE, Simona, 2005: Reagenti v Ph. Eur. in slovenska različica = Reagents in Ph. Eur. and the Slovenian version. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. 41–46.

Od gena do rekombinantnega zdravila: podiplomsko izobraževanje, 2005, ur. Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

Odločba o mamilih, ki se smejo dajati v promet za medicinske in veterinarske namene. Uradni list SFRJ, 70/78, 52/83, 47/85; Uradni list RS, 101/99, 108/99.

Odločba o seznamu mamil. Uradni list RS, 5/98, 69/98, 84/99, 108/99, 23/00.

Odredba o določitvi enotnega nacionalnega poimenovanja zdravilnih učinkovin in sistemu razvrščanja zdravil po anatomsko-terapevtsko-kemični (ATC) klasifikaciji. Uradni list RS, 72/00.

OKRETIČ, Nataša, MRHAR, Aleš, FRANKIČ, Darja, 2003: Spremljanje uporabe zdravil z osebno kartico zdravil. Farmacevtski vestnik 54, št. 3, 681–682.

OMERSEL, Jasna, BOŽIČ, Borut, 2010: Avtoimunost – mehanizmi in pomen redoks procesov. Farmacevtski vestnik 61, št. 3, 149–154.

PATRICK, Graham L., 2009: An introduction to medicinal chemistry. Oxford: OxfordUniversity Press.

PAULIN, Mojca, FRANKIČ, Darja, MRHAR, Aleš, ČINČ, Miroslav, 1990: Informacijski sistem o zdravilih. V: Zbornik prispevkov s IV. posvetovanja o medicinski informatiki, ur. Marjan Premik, Majda Ogrinc-Oven, Franc Košir, Bilka Perhavec. Ljubljana: Društvo za medicinsko informatiko Slovenije. 131–138.

PETAUER, Tomaž, 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

PETAUER, Tomaž, RAVNIK, Vlado, ŠUŠTAR, France, 1998: Mali leksikon botanike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenje.

PETEK, Nežka, 2004: Rastlinske droge in pripravki iz rastlinskih drog iz vrst Citrus v Evropski farmakopeji. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 6. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

Pharmaceutical practice, 2004, ur. Arthur J. Winfield, R. Michael E. Richards. Edinburgh: Churchill Livingston.

Pharmacopoea Helvetica, 1971, Band I–III. Berne: Office Central Fed Imprimes Material.

POLJANEC, Ksenija, 2009: Prečiščene vode v proizvodnji farmacevtskih izdelkov 21. stoletja. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrtega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.4: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija RS  za zdravila in medicinske pripomočke.

Popisi drobnega inventarja in osnovnih sredstev, 2009, Gorenjske lekarne, Kranj.

Popisi inventarja, 1948, arhiv Gorenjske lekarne, Kranj.

Popisi inventarja, 1948, arhiv zasebnega lekarnarja Iva Koželja. Gornjesavski muzej, Jesenice.

POTOČNIK, Mojca, 2011: Sterilnost: Predstavitev monografije iz Ph.Eur. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretje izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 3.0: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Pravilnik o analiznem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini z namenom kontrole kakovosti. Uradni list RS, 74/04.

Pravilnik o določitvi dobre proizvodne prakse. Uradni list RS, 10/05.

Pravilnik o določitvi nacionalnega dodatka k Evropski farmakopeji. Uradni list RS, 118/06.

Pravilnik o dovoljenju za promet z zdravilom za uporabo v humani medicini. Uradni list RS, 59/06.

Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list RS, 53/06.

Pravilnik o homeopatskih izdelkih. Uradni list RS, 90/04.

Pravilnik o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 47/02, 75/03, 51/04.

Pravilnik o kartici zdravstvenega zavarovanja. Uradni list RS, 10/98, 87/99, 37/00, 38/02; prečiščeno besedilo: 54/05.

Pravilnik o medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 71/03, 51/04, 98/06.

Pravilnik o načelih dobre laboratorijske prakse. Uradni list RS, 38/00, 2/04.

Pravilnik o natančnejši opredelitvi, načinu razvrščanja, predpisovanja in izdajanja zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list RS, 37/00, 63/00.

Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uradni list RS, 129/04, 132/04, 21/05, 34/05, 98/06.

Pravilnik o oglaševanju zdravil in medicinskih pripomočkov. Uradni list RS, 76/01.

Pravilnik o označevanju magistralnih pripravkov in o označevanju ter navodilu za uporabo galenskih izdelkov. Uradni list RS, 15/07.

Pravilnik o označevanju zdravil in o navodilu za uporabo. Uradni list RS, 54/06.

Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Uradni list RS, 39/06.

Pravilnik o postopku razvrščanja zdravil na liste. Uradni list RS, 106/01, 93/07.

Pravilnik o radiofarmacevtskih izdelkih. Uradni list RS, 7/01.

Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin. Uradni list RS, 133/03.

Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list RS, 59/03, 114/03.

Pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem. Uradni list RS, 62/93.

Pravilnik o tradicionalnih zdravilih rastlinskega izvora. Uradni list RS, 55/06.

Prehranska dopolnila I: minerali in vitamini. Podiplomsko izobraževanje, 2009, ur. Tomaž Vovk, Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

Prehranska dopolnila II. Strokovno izobraževanje, 2010, ur. Tomaž Vovk, Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

PRIMOŽIČ, Stanislav, MRHAR, Aleš, URLEB, Uroš, FRANKIČ, Darja, 1998: Can »dry« pharmacy be regarded as an academic discipline?: Slovenia: a Central European view. V: World Congress on Pharmaceutical Education, April 7–9, 1998, New Orleans, Lousiana, USA: educating pharmacists for the future: a twenty year perspective. New Orleans.

Public Health. Medicinal products for human use: http://ec.europa.eu/health/human-use/advanced-therapies/index_en.htm.

PUST, Janja, 2007: Pogled uporabnikov FS na slovenjenje farmacevtskega strokovnega izrazja. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi drugega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.2: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

RANG, Humphrey P., DALE, M. Maureen, RITTER, J. M., MOORE, Philip Keith, 2003: Pharmacology. Edinburgh: Churchill Livingstone.

RAZINGER MIHOVEC, Barbara, 2006: Posodobljeni seznam slovenskih standardnih izrazov. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

RAZINGER MIHOVEC, Barbara, VUČKO MOLE, Simona, 2003: Odmevnost farmacevtske terminologije. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 5. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

RAZINGER, Barbara, 2018: Monografije o ekstraktih iz rastlinskih drog. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

REGISTER zdravil Republike Slovenije XI, 2008, ur. Silva Pečar-Čad. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo, Agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, Inštitut za varovanje zdravja.

ROZMAN, Branka, GAŠPERLIN, Mirjana, KRISTL, Julijana, 2006: Preventivno delovanje naravnih antioksidantov na nastanek kožnega raka pod vplivom ultravijoličnih žarkov = Preventive effects of natural antioxidants on ultraviolet-induced skin cancer. Medicinski razgledi 45, št. 2, 141–153.

ROŽMAN, Primož, JEŽ, Mojca, 2011: Matične celice in napredno zdravljenje. Zdravljenje s celicami, gensko zdravljenje in tkivno inženirstvo: pojmovnik. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

RYLEY, John F., 1990: Chemotherapy of fungal diseases. New York: Springer-Verlag New York inc.

Samozdravljenje: priročnik za bolnike, 2011, ur. Nina Pisk. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

SAMUELSSON, Gunnar, BOHLIN, Lars, 2009: Drugs of natural origin: A treatise of pharmacognosy. Stockholm: Apotekarsocieteten.

SCHMITZ, Rudolf, 1998: Geschichte der Pharmazie. Von den Anfängen bis zum Ausgang des Mittelalters. Eschborn: Govi-Verlag.

SCHULZ, Karl-Heinz, 1973: Fachlatein. Leipzig: VEB Fachbuchverlag.

Seminar za pripravnike magistre farmacije: delovno gradivo, 2011. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije.

Seznam nujnih zdravil za uporabo v humani medicini. Uradni list RS, 71/06, 95/06, 76/07.

Seznam standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti s pravilnikom o medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 16/04.

Seznam standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti s pravilnikom o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 47/02.

Seznam standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti medicinskega pripomočka s pravilnikom o medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 16/04.

Sklep o izdaji tretje popravljene in dopolnjene izdaje Anatomsko-terapevtsko-kemične (ATC) klasifikacije zdravil 2003. Uradni list RS, 114/03.

Sklep o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste. Uradni list RS, 78/03.

Sklep o veljavnosti četrte izdaje Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 93/01, 1-2/02.

Sklep o veljavnosti četrtega in petega dodatka k četrti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 31/03.

Sklep o veljavnosti četrtega, petega in šestega dodatka k peti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 37/06.

Sklep o veljavnosti drugega dodatka k četrti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 54/02.

Sklep o veljavnosti pete izdaje Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 130/04.

Sklep o veljavnosti prvega dodatka k četrti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 28/02.

Sklep o veljavnosti prvega, drugega in tretjega dodatka k peti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 31/05.

Sklep o veljavnosti sedmega in osmega dodatka k peti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 27/06.

Sklep o veljavnosti šeste izdaje Evropske farmakopeje ter prvega in drugega dodatka k šesti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 98/07.

Sklep o veljavnosti šestega, sedmega in osmega dodatka k četrti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 114/03.

Sklep o veljavnosti tretjega dodatka k četrti izdaji Evropske farmakopeje. Uradni list RS, 2/03.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1998. Ljubljana: SAZU; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.).

Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki [Elektronski vir], 2000. Ljubljana: SAZU; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – DZS (zal.), CD-ROM.

Slovenski medicinski e-slovar: http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/medicinski-slovar/.

Slovenski medicinski slovar, 2002, ur. Miroslav Kališnik idr. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani; Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; Zdravniška zbornica Slovenije (izd.) – Mladinska knjiga (zal.).

Slovenski pravopis, 2001, ur. Jože Toporišič idr. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (izd.) – Založba ZRC; Mladinska knjiga(zal.).

Slovenski veliki leksikon, 2007, 12 zv., ur. Marta Kocjan Barle, Drago Bajt idr. Ljubljana: Mladinska knjiga.

SNOJ, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan.

SNOJ, Marko, 2018: Pomen delovanja ZRC SAZU za slovensko jezikovno skupnost. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

SRČIČ, Stanko, 1997: Farmacevtska tehnologija za srednjo stopnjo. Ljubljana: Didakta.

Standard terms: Pharmaceutical dosage forms: Routes of administration: Containers, 1996, 1998, 2000, 2002, 2004. Strasbourg: Conseil de l'Europe.

Standardi kakovosti za področje onkološke farmacevtske dejavnosti, 2006. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije.

Standardni farmacevtsko tehnološki izrazi, 1996. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo.

Standardni izrazi za farmacevtske oblike, za način uporabe (aplikacijo), za ovojnino, zapirala ter dodatno opremo. Uradni list RS, 45/98.

Substance Abuse. A Comprehensive Textbook, 1992, ur. Joyce H. Lowinson, Pedro Ruiz, John G. Langrod. Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins.

ŠKOF, Anita, KRŽIČ, Mateja, GROSMAN, Polonca, 2004: Bakterijski endotoksini in pirogene snovi z vidika kakovosti in varnosti zdravil za parenteralno uporabo. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 6. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 1998: Slovenska farmacevtsko-tehnološka terminologija. V: Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov, ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 103–106.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2001: Nove vsebine 3. dopolnila Formulariuma Slovenicuma. V: Evropska farmakopeja danes in jutri: Zbornik ob strokovnem posvetovanju, ur. Martina Rudolf. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2002: Nove vsebine 4. dopolnila Formulariuma Slovenicuma. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 4. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2003: Nove vsebine 5 .dopolnila Formulariuma Slovenicuma. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 5. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2004: Nove vsebine 6. dopolnila Formulariuma Slovenicuma. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 6. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2005: Ob drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2006: Nove vsebine FS 2.1. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2007: Kaj je novega v FS 2.2. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi drugega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.2: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2008: Novosti v FS 2.3. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretjega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.3: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

ŠMID - KORBAR, Jelka, 2018: 20-letnica izida FS in predstavitev novega spletišča FS 4.0. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrte izdaje Formulariuma Slovenicuma (FS 4.0), ur. Mirjam Jezeršek.  Ljubljana: Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.

ŠMID - KORBAR, Jelka, CVELBAR, Martina, 2004: Uveljavljanje Evropske farmakopeje in Formulariuma Slovenicuma v slovenski farmaciji. Farmacevtski vestnik 55, št. 2, 183–185.

ŠMID - KORBAR, Jelka, GAŠPERLIN, Mirjana, 2009: Razvoj slovenske farmacevtske terminologije ob desetletnem uveljavljanju slovenske farmakopeje. V: Terminologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek, Mojca Žagar Karer, Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 177–180.

ŠMID - KORBAR, Jelka, KRISTL, Julijana, 1999: Oficinalne farmacevtske oblike. Medicinski razgledi 38, 569–589.

ŠMID - KORBAR, Jelka, RAZINGER MIHOVEC, Barbara, 2004: Strokovno izrazje v slovenski farmacevtski zakonodaji. V: Terminologija v času globalizacije, ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 233–238.

ŠMID - KORBAR, Jelka, TEKAVČIČ GLOVER, Tanja, 2009: Pomembnih 10 novosti v FS 2.4. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi četrtega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.4: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.

ŠMID - KORBAR, Jelka, TEKAVČIČ GLOVER, Tanja, 2010: Novosti v FS 2.5. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi petega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.5: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

ŠMID - KORBAR, Jelka, TEKAVČIČ GLOVER, Tanja, 2011: Novosti v tretji izdaji Formulariuma Slovenicuma. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi tretje izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 3.0: Zbornik prispevkov, ur. Mirjam Jezeršek. Ljubljana: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

TETAU, Max, 1979: Matière médicale homéopathique clinique et associations biothérapiques. Les Remèdes d'action ponctuelle. Paris: Maloine.

TEUSCHER, Eberhard, 1997: Biogene Arzneimittel. Stuttgart: Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft.

The Merck Index: an encylopedia of chemicals, drugs, and biologicals, 2001. Whitehouse Station: Merck & Co.

Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics, 2006, ur. Carl A. Burtis, Edward R. Ashwood, David E. Bruns. St. Louis: Elsevier Saunders.

TOMAZIN, Evgen, 2001: Od jugoslovanske k evropski farmakopeji. V: Evropska farmakopeja danes in jutri: Zbornik ob strokovnem posvetovanju, ur. Martina Rudolf. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

TOMAZIN, Evgen, 2002: Slovenska farmacevtska terminologija s področja analitike in kakovosti zdravil. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi 4. dopolnila Slovenskega dodatka k Evropski farmakopeji. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

TOMIĆ, Dragutin, 1977: Terapijske doze i oblici lijekova. Zagreb: Medicinska naklada.

TOMŠIČ, Matija idr., 2005: Revmatične bolezni. V: Interna medicina, ur. Andreja Kocijančič, Franc Mrevlje, Dušan Štajer. Ljubljana: Littera picta. 1315–1442.

Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Uradni list RS, 49/00, 8/01, 49/01, 78/02, 53/04.

VÁCZY, C., 1980: Lexicon botanicum polyglottum: Latino-Dacoromanico-Anglico-Germanico-Gallico-Hungarico-Rossicum. Bucureşti: Editura Ştiinţifică şi Enciclopedică.

Veliki angleško-slovenski slovar Oxford, 2005–2006, 2 zv., ur. Simon Krek. Ljubljana: DZS.

Veliki slovar tujk, 2002, ur. Miloš Tavzes idr. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah, 1997–1998, ur. Marija Javornik. Ljubljana: DZS.

Vloga farmacevta pri samokontroli in samozdravljenju: podiplomsko izobraževanje, 2006, ur. Aleš Mrhar, Borut Božič, Janja Marc, Aleš Obreza. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo.

VOET, Donald, VOET, Judith G., PRATT, Charlotte W., 2006: Fundamentals of Biochemistry: Life at the Molecular Level. Hoboken: J. Wiley & sons.

VOIGT, Rudolf, 1995: Pharmazeutische technologie für studium und beruf. Wiesbaden: Ullstein Mosby.

VOZELJ, Marjan, 2000: Temelji imunologije. Ljubljana: DZS.

VREČER, Franc, 2006: Zgodovina nastanka slovenskih standardnih izrazov = Historical overview of Slovenian standard terms. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi prvega dopolnila k drugi izdaji Formulariuma Slovenicuma FS 2.1: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil. 67–71.

VUČKO MOLE, Simona, 1997: Anatomsko-terapevtsko-kemijska klasifikacija zdravil in enotno slovensko poimenovanje zdravilnih učinkovin. V: Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov, ur. Marjeta Humar. Ljubljana: ZRC SAZU. 85–97.

VUČKO MOLE, Simona, 2005: Praktični vidik uporabe nove izdaje FS v povezavi z Evropsko farmakopejo. V: Strokovno posvetovanje ob predstavitvi nove izdaje Formulariuma Slovenicuma FS 2.0: Zbornik prispevkov, ur. Petra Marinko. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil.

WIESTHALER, Fran, 1993–2007: Latinsko slovenski slovar. Ljubljana: Kres.

WILLIAMS, David, LEMKE Thomas L., 2002: Foye's principles of Medicinal Chemistry. Baltimore: Williams & Wilkins.

Zakon o dajanju zdravil v promet. Uradni list SFRJ, 43/86.

Zakon o lekarniški dejavnosti. Uradni list RS, 9/92, 13/93, 38/99, 2/04, 36/04.

Zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih članic Evropske unije. Uradni list RS, 86/02, 2/04.

Zakon o preskrbi s krvjo. Uradni list RS, 52/00, 2/04.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Uradni list RS, 108/99, 44/00, 2/04, 47/04.

Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju zdravja. Uradni list RS, 47/04.

Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS, 65/00.

Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih. Uradni list RS, 101/99, 70/00, 7/02, 13/02, 67/02, 47/02.

Zakon o zdravilih. Uradni list RS, 9/96, 19/96, 31/06.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 56/99, 99/01, 42/02, 60/02, 126/03, 20/04; prečiščeno besedilo: 76/05, 100/05, 38/06, 72/06, 91/07.

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, 9/92, 26/92, 13/93, 37/95, 8/96, 90/99, 98/99, 31/00, 36/00, 45/01, 82/02, 2/04, 36/04; prečiščeno besedilo: 80/04, 23/05.

ZVONAR, Alenka, GAŠPERLIN, Mirjana, KRISTL, Julijana, 2008: Samo(mikro)emulgirajoči sistemi – alternativen pristop za izboljšanje biološke uporabnosti lipofilnih učinkovin. Farmacevtski vestnik 59, št. 5, 263–268.

ŽONTAR, Josip, 1982: Zgodovina mesta Kranja. Kranj: Skupščina občine.