Davčni terminološki slovar

DAVČNI TERMINOLOŠKI SLOVAR

GLAVNA UREDNICA

Mateja Jemec Tomazin

AVTORJI

Nika Hudej, Mateja Jemec Tomazin, Maja Klun, Andreja Kostelec, Polonca Kovač, Jernej Podlipnik

KOLOFON

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Davčni terminološki slovar

Vsebina spletne izdaje je enaka tiskani.

Glavna urednica Mateja Jemec Tomazin

Avtorji Nika Hudej, Mateja Jemec Tomazin, Maja Klun, Andreja Kostelec, Polonca Kovač, Jernej Podlipnik

Hrvaški ustrezniki Irena Klemenčić, Katarina Ott

Terminografski pregled Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer

Recenzenta Janja Hojnik, Erik Kerševan

Urejanje virov in literature Alenka Porenta

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelja

ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo

Zanjo Mirko Pečarič

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2022

Slovar je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ter v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Slovenska akademija znanosti in umetnosti, končna redakcija pa v okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, ki ga financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropska unija.

Slovar je nastal z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 127327747

ISBN 978-961-05-0674-4 (html)

UVOD

Iz recenzij

Slovar je pripravljen celovito, z interdisciplinarnim sodelovanjem priznanih strokovnjakov. Izbor gesel je bil pripravljen temeljito, utemeljitve pa so natančne, upoštevajoč potrebo po konciznosti, ki se od slovarjev pričakuje. Upoštevajoč mednarodno vpetost sodobnega življenja in s tem vse bolj tudi davkov, posebej veseli dejstvo, da slovarski sestavki vključujejo tudi angleške in hrvaške ustreznike, kar je izjemnega pomena za davčno prakso, pa tudi za akademski proces na različnih področjih (pravo, ekonomija, jezikoslovje).

Posledično pomeni slovar pomemben prispevek k bolj zakonitemu in učinkovitemu delovanju davčnih organov in sodišč kot tudi samih davčnih zavezancev in davčnih svetovalcev oziroma drugih specializiranih strokovnjakov, ki sodelujejo v davčnih postopkih. Davčni terminološki slovar bi moral najti ustrezno mesto tudi med davčnimi strokovnjaki na vladi, ki oblikujejo spremembe relevantne zakonodaje z namenom dosledne jezikovne rabe. V tem smislu ocenjujem, da Davčni terminološki slovar predstavlja posebej dragocen doprinos k teoriji in praksi tako na davčnem kot jezikoslovnem področju. Sodobni davčni sistem se je gradil vrsto let in je podvržen številnim izzivom. Veseli me, da imamo tudi v Sloveniji raziskovalce, ki svojo energijo namenjajo tem izzivom. Končno je Davčni terminološki slovar tudi velik osebni dosežek urednikov in avtorjev, ki jim zanj iskreno čestitam. Želim si, da ga bodo utegnili tudi dopolnjevati, ko bo to terjal čas.
Prof. dr. Janja Hojnik, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru

Podpreti in pohvaliti je treba prizadevanje avtorjev, da odmaknejo opredelitev pojmov na davčnem področju od pozitivnopravnih zakonskih definicij in jim s tem poskušajo dati vsebino, ki presega vsakokratno določitev s strani zakonodajalca v okviru ureditve določene vrste obdavčenja. S tem se tudi vzpostavljajo sistemski temelji davčnopravne ureditve, ki presegajo zgolj regulacijo za potrebe prakse v določenem časovnem obdobju. Tak primer je lahko npr. definicija neplačujočega gospodarskega subjekta (missing trader), ki ga slovar pravilno in zadosti celovito opredeli v njegovem bistvu, čeprav bi se lahko v praksi za potrebe reševanja konkretnih sporov pojavile tudi bolj specifične kvalifikacije (npr. da gre le za poslovni subjekt, ki je namenjen izključno izvajanju transakcij, za katere ne poravna dolgovanega davka na dodano vrednost in kasneje tudi preneha). Avtorjem je ob tem tudi uspelo, da definicij pojmov vseeno ne odmikajo preveč od pozitivnopravnih opredelitev, kar bi lahko povzročalo za uporabnike dodatne nejasnosti pri uporabi navedenih pojmov v komunikaciji z davčnimi organi. Navedena razpetost je za avtorje razumljivo zahtevna, vendar so jo po mojem mnenju vsekakor uspeli dobro razrešiti.

Morda vključitev nekaterih pojmov in njihovih definicij kaže zavedanje avtorjev o njihovem pomenu v prihodnji ureditvi davčnega področja (npr. kriptovalute), kar je seveda zanimivo samo po sebi. Seveda bodo tudi definicije določenih pojmov lahko predmet nadaljnje razprave (npr. ali je res mogoče, da je določen upravni akt hkrati posamičen in abstrakten, kot je to opredeljeno pri zavezujoči davčni informaciji), vendar je to nujni sestavni del vsakega znanstvenega dela – da ob razjasnitvi določenih vprašanj tudi odpira nova.

Delo lahko ovrednotim kot pomemben prispevek na davčnem področju, na katerem tovrstnih del izrazito primanjkuje. Prav tako so avtorske definicije pojmov ustrezno koncizne in vzpostavljajo na primernih mestih medsebojne reference. S tega vidika delo pomeni zanimivo, tako za teorijo kot tudi za prakso koristno delo, ki ga kaže le pohvaliti in podpreti njegov morebitni nadaljnji razvoj tudi v bodoče.
Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik

O nastajanju Davčnega terminološkega slovarja

Pobudo za Davčni terminološki slovar sta spomladi leta 2018 dali prof. dr. Maja Klun in prof. dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Željo po terminološki ureditvi področja davkov je vodila izkušnja sodelovanja pri Pravnem terminološkem slovarju, ki je pokazala, kako pomembno je predstaviti pojmovni sistem nekega področja v celoti in kako lahko le en vidik, kot je pravni, omeji celovitost predstavitve na izrazito multidisciplinarnih področjih, kot so davki, kjer se prepletajo pravne, ekonomske, informacijske, politološko-sociološke, upravnosistemske in druge razsežnosti. Za pomoč in strokovno terminografsko vodenje sta se obrnili na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in sicer na Terminološko sekcijo. Terminografsko vodenje je prevzela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin. Skupini področnih strokovnjakov so se poleg obeh pobudnic pridružili še strokovnjakinja za carine Andreja Kostelec, davčna svetovalka v družbi KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., in doc. dr. Jernej Podlipnik, odvetnik in predavatelj davčnega prava na več pravnih ustanovah, ki sta sodelovala že pri Pravnem terminološkem slovarju, ter Nika Hudej, svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Zakaj smo se lotili prav področja davkov? Davčni sistem je zelo pomemben del vsake urejene družbe, saj se prek njega pobirajo sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb. Davki so civilizacijska pridobitev, kajti iz davčnih virov kot najbolj pomembnega proračunskega vira se financira večina dejavnosti v javnem interesu, naj gre za osnovne državne naloge ali za javno zdravstvo, šolstvo in socialni sistem. Davčni sistem in zlasti pravna načela ter pravna pravila pa niso namenjena zgolj čim višjim javnofinančnim prihodkom, temveč tudi varstvu pravic davkoplačevalcev in povezanih oseb. Niti številčno ni zanemarljivo, da se le v Sloveniji vsako leto vodi kar okoli 2,8 milijonov davčnih postopkov. Dodatno je pri davkih pomembna globalizacija poslovanja, zlasti v okviru Evropske unije, kar je poudarjeno na področju carin. Vse to med drugim zvišuje pomen terminološke dorečenosti, ki je nepogrešljiv element pravne varnosti. Nabor avtorjev ob tem kaže, da je bila posebna skrb posvečena celoviti obravnavi davčne terminologije, saj so v slovar prek strokovnjakov za posamezna podpodročja vključeni temeljni in novejši ekonomski pojmi ter tako pravnomaterialni kot pravnoprocesni pojmi. Poleg tega so enakovredno vključeni ozko davčni termini, prav tako pa tudi termini s področja socialnih in drugih prispevkov ter še posebej termini s področja carinskih zadev, relevantni tako na nacionalni kot evropski ravni.

Prva faza izdelave slovarja je bila oblikovanje geslovnika na podlagi luščenja terminoloških kandidatov iz korpusa zbranih besedil. Že ta faza je pokazala precejšnjo variantnost poimenovanj za isti pojem, kar je spodbudilo nadaljnje delo pri slovarju. Vsak strokovnjak je pripravil definicije za svoje področje, ki so jih avtorji usklajevali na skupnih sejah, najprej v živo, pozneje pa še prek video orodij, saj je tudi v nastajanje davčnega slovarja posegla epidemija koronavirusne bolezni. Strokovnjaki so se med pisanjem definicij o strokovnih vprašanjih in tujejezičnih ustreznikih večkrat posvetovali s kolegi. Pri nastajanju slovarja so s hrvaškimi ustrezniki sodelovali tudi strokovnjaki iz Zagreba, zlasti dr. Irena Klemenčić, strokovnjakinja za finančno pravo, ki je prispevala glavnino hrvaških ustreznikov, in izr. prof. Tereza Rogić Lugarić, obe s Pravne fakultete Univerze v Zagrebu (Pravni fakultet Sveučilišta u Zagrebu), ter dr. Katarina Ott, dolgoletna predstojnica hrvaškega Inštituta za javne finance (Institut za javne financije) v Zagrebu. Poudariti je treba, da se je skupina hrvaških sodelavcev trudila poiskati ustrezna hrvaška poimenovanja za posamezne davčne pojme in institute v okviru bilateralnega projekta BI-SI-HR/20-21-010, ki sta ga financirala Agencija RS za raziskovalno dejavnost ter hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje (Ministarstvo za znanosti i obrazovanja). Tudi angleški ustrezniki so preverjeni v mednarodni sodni praksi in normativnih aktih. Neredko je bilo to težavno delo, saj so določena pravila in pojmi na Hrvaškem vpeti v celoten poimenovalni sistem z drugačnim uvidom, kot to velja za slovensko pravno ureditev, npr. pri vrstah davčnega nadzora. Velika mera usklajevanja v tem okviru pa daje slovarju dodatno teoretično težo in praktično uporabnost.

Terminografsko so slovar pregledali in komentirali dr. Simon Atelšek, dr. Tanja Fajfar in dr. Mojca Žagar Karer. Za njihovo delo in koristne pripombe se jim zahvaljujemo. Veseli smo, da sta slovar pregledala tudi strokovna recenzenta prof. dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan. Obema se za njun trud in dragocene napotke najlepše zahvaljujemo.

Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Karmen Nemec za tehnično pomoč in Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice.

Slovar kaže, da je področje davkov zelo dinamično. Davki so odvisni od dejavnosti, organizacijske oblike gospodarskega subjekta, njihovo višino ali morebitne olajšave pa urejajo še drugi predpisi, zato je gotovo ostalo nerazrešenih še kar nekaj terminoloških dilem. Prosimo vas, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov davki@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Slovar bo odprto dostopen tudi na slovenskem terminološkem portalu, ki nastaja v okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020-2023), ki ga financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj, kjer bo prav tako mesto za sporočanje popravkov in dopolnitev.

ZASNOVA IN ZGRADBA SLOVARJA

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Davčni terminološki slovar je prvi slovenski razlagalni terminološki slovar s področja davkov. Termini so pojasnjeni s terminološkimi definicijami, ki predstavljajo pojmovni sistem slovenske davčne ureditve. Slovar z uporabo kazalk tudi usmerja rabo, s čimer želi prispevati k poenotenju terminologije na področju davkov. Davčni terminološki slovar je zato normativni slovar, saj navaja podatke o prednostnih in podrejenih terminih.

Slovenski davčni sistem je vpet v okolje Evropske unije, zato je viden vpliv terminologije skupnih evropskih politik, ohranja pa nekatere posebnosti in ureditve, ki so domena sleherne države članice in se kažejo na jezikovni ravni, kar je bilo pri izdelavi slovarja vidno zlasti pri iskanju hrvaških ustreznikov. Na koncu slovarja sta dodana tudi seznam angleških terminov s slovenskimi ustrezniki in seznam hrvaških terminov s slovenskimi ustrezniki.

Slovar zajema terminologijo iz različnih pojmovnih sklopov, kot so upravno pravo (npr. administrativna ovira, javni interes, pravni naslednik), davčno pravo (npr. davčna oprostitev, davčni zavezanec, predmet obdavčitve), carinsko pravo (carinski organ, carinska terjatev, enotna upravna listina), kazensko in prekrškovno pravo (npr. davčni vrtiljak, neplačujoči gospodarski subjekt, nakupna goljufija), ekonomija (npr. denarni tok, finančna ugodnost, tanka kapitalizacija). Večina pojmov pa kaže izrazit preplet pravnih in ekonomskih vidikov. Zanimiv nabor predstavljajo metaforični termini ali frazeološki termini, kjer se kaže potreba po učinkovitem poimenovanju sicer abstraktnega pojma, npr. davčni vrtiljak, davčna vrzel, davčno breme. Metaforična poimenovanja so prisotna tudi v tujejezičnih ustreznikih, npr. v angleščini OSS system (»one-stop-shop system«), ki v slovenščini ustreza sistemu VEM (»vse na enem mestu«) in nekoliko evfemistično poimenovanje earnings managment za prirejanje poslovnega izida, kar kaže na živost in živahnost strokovnega področja.

Slovar vsebuje 1060 iztočnic. Med njimi je 155 kazalčnih iztočnic, ki usmerjajo bralca na prednostni termin. Vsak slovarski sestavek (razen kazalčnih iztočnic) vsebuje iztočnico, slovnične podatke, definicijo, angleške in hrvaške ustreznike ter morebitne sinonime. Angleških ustreznikov je 993, hrvaških ustreznikov pa 942. Ker pojmovni sistemi strok v različnih jezikih niso povsem prekrivni, imajo nekateri termini lahko več angleških ali hrvaških ustreznikov.

Ureditev slovarja je abecedna. Slovar vsebuje sodobne termine in ne posega v zgodovinski razvoj terminov. Primeri rabe in terminološke kolokacije niso navedeni. Slovar vsebuje predvsem termine v ožjem smislu, izjema so nekateri sistemski pojmi, ki ne obstajajo v generični obliki, npr. eDavki in eCarina. Slovar ne vsebuje vseh poimenovanj davkov, dajatev in prispevkov, najsibo državnih ali lokalnih, saj želi predstaviti skupine in vrste, ne pa trenutno veljavnih poimenovanj v zakonodajnem sistemu. Nekateri pojmi so opredeljeni že v Pravnem terminološkem slovarju, vendar se na področju davčnih predpisov uporabljajo bolj specifično, zato so vključeni v slovar in definirani temu primerno.

Ker se termini pojavljajo zlasti v strokovnih besedilih, je bila pri izdelavi slovarskih sestavkov uporabljena in sistematično pregledana relevantna strokovna literatura, torej znanstveni članki in monografije, univerzitetni učbeniki, strokovni članki in monografije. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature je naveden na koncu slovarja.

Naslovniki slovarja

Slovar je namenjen zlasti profesorjem, raziskovalcem in študentom, ki se ukvarjajo z davki ali javnimi financami, pa tudi strokovnjakom v praksi, tj. v davčnih in carinskih organih, na sodiščih, računovodskim oddelkom v podjetjih, državni upravi in drugod. Seveda slovar ni namenjen le strokovnjakom s področja davkov, ampak tudi strokovnjakom s področja ekonomije in prava nasploh.

Za uporabo slovarja se predvideva določeno strokovno predznanje, vsekakor pa ga lahko s pridom uporabijo tudi prevajalci, lektorji, novinarji in drugi, ki potrebujejo strokovno verodostojno informacijo o terminologiji tega področja.

Metodologija izdelave slovarja

Slovar je nastal z interdisciplinarnim sodelovanjem strokovnjakov različnih strok. Strokovnjaki s področja davkov so prispevali besedila v elektronski obliki, na podlagi katerih je bil oblikovan specializirani korpus, ki mu je sledilo luščenje terminoloških kandidatov. Terminografinja je nato skupaj s strokovnjaki pregledala in pripravila geslovnik. Osnutek geslovnika so si strokovnjaki razdelili med seboj ter definirali termine in dodali angleške ustreznike ter izbrali prednostni termin, pri čemer je njihovo delo v vseh fazah usmerjala terminografinja. Pri izdelavi so bili upoštevani aktualni slovenski in tuji terminološki viri ter druga strokovna literatura, ki slovarju zagotavljajo relevantnost, strokovnost, aktualnost in zanesljivost. Slovar je bil izdelan s specializiranim računalniškim programom SlovarRed 2.1, ki je bil razvit v Terminološki sekciji na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Program je namenjen terminografski obdelavi gradiva, ki vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih in končno pripravo besedila za tisk in pripravo baze za elektronsko objavo.

Davčni terminološki slovar je – tako kot drugi terminološki slovarji, ki nastajajo v Terminološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme, ki so med seboj povezana v pojmovni sistem stroke. Analogno so termini povezani v poimenovalni sistem stroke. To pomeni, da je pri terminološkem delu treba upoštevati medsebojna razmerja med pojmi. Ta razmerja so v slovarju lahko izražena eksplicitno, npr. kot kazalka, ki nakazuje sinonimni par (tj. dve poimenovanji za isti pojem), ali implicitno, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, ki je praviloma izraženo v okviru definicije.

Terminološko delo običajno poteka po tematskih skupinah, kar pomeni, da so skupaj obravnavani npr. termini, ki obravnavajo vrste dajatev (npr. izravnalna dajatev, antidampinška dajatev, uvozna dajatev) ali davkov (npr. davek, centralni davek, davek na dodano vrednost, davek na potrošnjo). Pri hkratni obravnavi sorodnih pojmov je lažje opisati razlikovalne značilnosti terminov (npr. zavezujoča informacija o poreklu blaga : zavezujoča tarifna informacija), kar je koristno tudi pri odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Davčnega terminološkega slovarja predstavlja besedilna zbirka, ki jo sestavlja več kot 300 strokovnih in znanstvenih besedil s področja davkov, med drugim znanstveni in strokovni članki (npr. iz Javnih financ in strokovnih srečanj), diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije (z Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru), študijsko gradivo (univerzitetni učbeniki, prosojnice s predavanj in vaj), priročniki in besedila sodb nacionalnih in evropskih sodišč ter pravnih predpisov.

Besedila, pridobljena v elektronski obliki, so bila pretvorjena v tekstovne datoteke (skupno 312 datotek) in nato polavtomatsko obdelana s programom WordSmith 8.0. Besedila so bila lematizirana, nato pa je bil s funkcijo WordList izdelan seznam najpogostejših lem, ki se pojavljajo v zbranih besedilih. Sledila je priprava seznama terminoloških kandidatov, in sicer z ročnim pregledom začetnega dela seznama najpogostejših lem in opazovanjem pojavitev izbranih besed v sobesedilu (pregled konkordanc za vsako izbrano lemo z namenom identificiranja večbesednih terminoloških kandidatov). Tako je bil oblikovan seznam, ki je vseboval enobesedne in večbesedne terminološke kandidate.

Izhodiščni seznam terminoloških kandidatov je vseboval približno 1500 besed in besednih zvez. Ta seznam so nato pregledali in potrdili področni strokovnjaki. Začetni geslovnik je tako vseboval približno 1000 terminov in se je delno spreminjal (dodajanje in brisanje terminov) tudi v fazi oblikovanja slovarskih sestavkov in v fazi pregledovanja in zaključevanja slovarskega besedila.

Normativnost

Terminološki slovarji imajo navadno poleg osnovne opisovalne vloge tudi predpisovalno vlogo. Predpisovalna vloga se v tem slovarju kaže predvsem v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov – takrat slovar poskuša rabo normativno usmerjati z uporabo kazalke. Na ta način lahko terminološki slovar pripomore k poenotenju terminologije – pri tem je pomembna ustaljenost (praviloma ima prednost termin, ki je v predpisih in posledično v rabi pogostejši), upošteva pa se tudi jezikovnosistemska ustreznost, saj so termini usklajeni s pravili slovenskega knjižnega jezika, gospodarnost (prednost imajo praviloma krajši termini) in zlasti pri najnovejših terminih tudi usklajenost s poimenovalnimi rešitvami v obstoječem poimenovalnem sistemu stroke.

Terminološki slovar torej z izbiro enega prednostnega termina poskuša vplivati na bolj poenoteno rabo terminologije. Pri tem pa je treba opozoriti, da terminologija nobene stroke ni povsem trdno določena, zato se v nekaterih okoliščinah (npr. nova spoznanja v stroki, sprejem nove področne zakonodaje, izrazita uveljavitev le enega od sinonimov v rabi) raba prednostnih terminov tudi spremeni.

Zgradba slovarskega sestavka

Termini so med seboj povezani v terminološki sistem, ki odraža pojmovni sistem stroke. V slovarju so termini prikazani v samostojnih slovarskih sestavkih. Ti so lahko polni, kazalčni ali sestavljeni.

Daleč najpogostejši so polni slovarski sestavki. Primer:

dávčnoprávno razmérje -ega -a s razmerje med davčnim organom, ki je pri pobiranju davkov zaradi varstva javnega interesa nadrejen, in zavezancem za davek, o katerega pravicah in obveznostih se odloča v davčnem postopku

ang.: tax legal relation

hrv.: poreznopravni odnos

Manj je kazalčnih slovarskih sestavkov, ki usmerjajo na prednostni termin. Primer:

bilánca uspéha -e -- ž → izkàz poslôvnega izída

V nadaljevanju so podrobneje prikazani in razloženi posamezni elementi slovarskega sestavka.

Iztočnica in z njo povezani podatki

Iztočnica je lahko enobesedna (npr. davek), dvobesedna (npr. unijsko blago) ali večbesedna (npr. carinska identifikacijska številka EORI). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini (npr. davčne obresti). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze.

Vse iztočnice so onaglašene (npr. stróški dávčne usklajênosti), pri čemer naglaševanje sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za izraze, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Terminom je pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu. Primer:

aktívno dávčno načrtovánje -ega -ega -a s

V primerih, ko samo naglasno znamenje ne zadostuje, je dodan izgovor. Primer:

offshore podróčje -- -a [ofšór] s

Tudi pri kratičnih iztočnicah je dodan izgovor. Kratični termini imajo oznako krat. Primer:

DDPO -- [dǝdǝpǝó] m krat.

Slovar vsebuje 16 terminov, ki označujejo osebo, vendar slovar ne navaja posebej ženskih oblik.

Definicija

Definicija je gotovo ena od najpomembnejših sestavin slovarskega sestavka, saj pojem uvršča v pojmovni sistem stroke. Pri definiciji niso nujno zajeti vsi vidiki pojma, zlasti kadar bi bila zaradi tega lahko otežena razumljivost definicije, npr. pri navajanju konkretnih uresničitev abstraktnih zakonodajnih aktov. Pomembno je, da je pojem opredeljen razlikovalno glede na druge pojme v pojmovnem sistemu.

Glavne vrste terminoloških definicij so: intenzijska, ekstenzijska in intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, ki temelji na podrobnem opisu lastnosti pojma – ugotovi se nadrejeni pojem in našteje razločevalne lastnosti. Primera:

izvózna carína -e -e ž carina, ki se plača ob iznosu blaga iz carinskega območja v tretjo državo

uvózna carína -e -e ž carina, ki se plača ob vnosu blaga iz tretje države na carinsko območje unije

Ker so v definiciji implicitno nakazana tudi razmerja med termini, npr. hierarhično razmerje nad- in podrejenosti, slovar poleg iztočnic izvozna carina in uvozna carina vsebuje tudi iztočnico carina, ki označuje nadrejeni pojem. Tako iz manjših terminoloških podsistemov nastajajo večji podsistemi. Vendar pa je treba opozoriti, da terminološki (pod)sistemi niso vedno dosledno izpeljani. Razlog je v tem, da so pojmi na določnem področju lahko definirani z različnih vidikov, zanemariti pa ne moremo niti pojmovnih nedoslednosti, ki se pojavljajo v vsaki stroki. Kljub težnji po sistemskosti slovar torej upošteva stanje v stroki in terminološki sistem ureja v omejenem obsegu oz. predvsem tam, kjer je to smiselno (npr. kadar raba okleva med bolj ali manj sistemsko možnostjo, denimo razlikovanje med davčno utajo in davčno zatajitvijo).

Drugi tip definicije je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih uresničitev, dejanj, postopkov, ki pripadajo pojmu. Pogosto je nemogoče našteti vse primere, poleg tega pa ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke. Zato je v terminološkem slovarju pogostejša intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti intenzijske in ekstenzijske definicije, torej pojem uvrsti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi udejanjene primere (npr. sestavne dele). Primer:

življênjska skúpnost -e -i ž trajajoča skupnost zavezanca za davek in njegovih družinskih članov, ki je pravno izenačena z zakonsko zvezo ali temelji na drugih tesnejših sorodstvenih in družinskih razmerjih ter vpliva na davčne obveznosti, npr. pri prijavi premoženja, poroštvu in izterjavi povezanih oseb, odpisu, odlogu in obročnem plačilu davka

Iztočnica ima največkrat eno definicijo, nekaj slovarskih sestavkov ima dve definiciji, le izjemoma več (npr. preferencialno poreklo blaga). V takih primerih so definicije označene z arabskimi številkami. To pomeni, da isti termin označuje več pojmov, pri čemer ni nujno, da je slovenski pojmovni sistem popolnoma prekriven z angleškim in hrvaškim. V takih primerih morajo biti strokovnjaki pri uporabi termina še posebno pazljivi. Primer:

avtomatizírani izvózni sistém -ega -ega -a m 1. elektronska aplikacija, ki omogoča podporo izvoznemu postopku in komunikacijo med izvoznikom in carinskimi organi

ang.: automated export system

hrv.: automatski sustav izvoza

2. enotni evropski sistem evidentiranja in nadzora carinskih postopkov izvoza blaga, ki temelji na izmenjavi elektronskih sporočil med carinskimi uradi izvoza, kjer je vložena izvozna carinska deklaracija, in carinskimi uradi izstopa, kjer blago dejansko izstopi iz carinskega območja EU

ang.: export control system

hrv.: automatizirani sustav izvoza

V Davčnem terminološkem slovarju niso navedeni neterminološki pomeni posameznih iztočnic. Prav tako niso navedene definicije, ki termin s področja davkov opredeljujejo z vidika katere druge stroke (zlasti vseh področij prava in ekonomije).

Sinonimi

Definiciji lahko sledi morebitni sinonim, ki uporabnika slovarja opozarja, da za iskani termin obstaja še eno poimenovanje, ki je po mnenju avtorjev slovarja (pogosto tudi po posvetu z drugimi strokovnjaki) manj ustrezno, saj ni usklajeno z normativnimi predpisi ali se uporablja samo v določenih primerih. Podrejenih sinonimov je lahko tudi več. Navedeni so za oznako S. Primer:

dávčna oáza -e -e ž jurisdikcija z ugodnim davčnim okoljem, ki zavezancem za davek, ki tam registrirajo svoja podjetja z namenom prenosa premoženja in izogibanja davkom, omogoča, da plačajo malo ali nič davkov, in jim zagotavlja bančno in davčno tajnost S: dávčno zatočíšče, offshore podróčje

Pri tem bi želeli opozoriti še na navidezne sinonime, ki se pojavljajo v rabi, čeprav gre za napako zaradi podobnosti ang. termina. Jedro angleškega termina je namreč haven 'zatočišče', ki ima zelo podoben izgovor kot heaven 'nebesa'. Od tod veliko napak in pojavitev zlasti v slovenskih besedilih z angleškimi ključnimi besedami za *tax heaven in slovenski (napačni) ustreznik davčna nebesa in celo davčni raj. Slednji dve poimenovanji zato seveda nista vključeni v slovar.

Kazalčni slovarski sestavek

Vsak sinonim je v slovarju prikazan tudi kot samostojna iztočnica. Ker slovar normativno usmerja rabo, so prednostni termini prikazani s polnimi slovarskimi sestavki, neprednostni termini pa s kazalčnimi slovarskimi sestavki, ki vsebujejo vse jezikovne podatke, vezane na termin, namesto definicije pa je navedena kazalka (→) na prednostni termin. Primer:

agresívno dávčno načrtovánje -ega -ega -a s → dávčno izogíbanje

Kratični termini niso odsvetovani – prikazani so s posebno obojestransko puščico (↔), ki usmerja na razvezano obliko termina, hkrati pa uporabniku prepušča odločitev, katero obliko bo uporabil. Pri razvezani obliki termina je kratična oblika navedena za oznako K. Primer:

DDV -ja [dedevé] m krat. ↔ dávek na dodáno vrédnost

dávek na dodáno vrédnost -vka -- -- -- m davek na potrošnjo, ki obdavčuje ustvarjeno vrednost, ki je bila dodana v vsaki fazi proizvodnje, storitve, prodaje in velja kot sintetični, posredni, vsefazni in neto davek K: MKE

Angleški in hrvaški ustreznik

Angleški ustreznik ima oznako ang. in je dodan na koncu slovarskega sestavka oz. za vsako definicijo, če je definicij pri enem terminu več. Enako velja za hrvaški ustreznik (ki ima oznako hrv.). Tujejezičnih slovničnih informacij v slovar nismo vključili.

Primer:

dávčna olajšáva -e -e ž 1. znižanje davčne osnove zaradi zasledovanja nefinančnih ustavnodopustnih ciljev, npr. olajšava za zaposlovanje težko zaposljivih oseb, za investiranje

ang.: tax allowance, tax deduction

hrv.: porezna olakšica

2. znižanje davčne stopnje zaradi zasledovanja nefinančnih ustavnodopustnih ciljev, npr. nižja davčna stopnja pri davku od dohodka pravnih oseb za pokojninske sklade pod določenimi pogoji

ang.: tax rate reduction

hrv.: sniženje porezne stope

3. znižanje zneska davka zaradi zasledovanja nefinančnih ustavnodopustnih ciljev, npr. olajšava za upokojence pri dohodnini

ang.: tax credit

hrv.: odbitak poreza, porezni odbitak, porezno umanjenje

Kot je bilo že omenjeno, poimenovalni sistem v angleščini in hrvaščini ni popolnoma prekriven s slovenskim, zato so v slovarju tudi termini, ki imajo isti ustreznik za dva slovenska termina, npr. v hrvaščini proračunski korisnik ustreza tako neposrednemu proračunskemu uporabniku kot nadrejenemu pojmu proračunski uporabnik, vendar nismo uporabili ustreznikov, ki se niti v primerjalnih besedilih ne pojavljajo. Iz istega razloga je lahko pri slovenskem terminu navedenih več angleških ali hrvaških ustreznikov.

Ker namen Davčnega terminološkega slovarja ni urejanje angleške in hrvaške terminologije, so različni angleški in hrvaški termini za isti pojem le zabeleženi in navedeni po abecedi. Primer:

dejánski lastník -ega -a m fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali ga nadzira ali kako drugače obvladuje

ang.: actual owner, beneficial owner

hrv.: stvarni korisnik, stvarni vlasnik

KRAJŠAVE IN OZNAKE

[]     oglati oklepaj za navajanje izgovora
(1, 2)     oznaka pomenov pri kazalčnih slovarskih sestavkih
→     enosmerna puščica za usmerjanje k prednostnemu terminu
↔     dvosmerna puščica za usmerjanje k enakovrednemu terminu
ang.     angleško
fr.     francosko
hrv.     hrvaško
K     krajšava: oznaka za navajanje kratic ali okrajšav
krat.     kratica
lat.     latinsko
m     samostalnik ali samostalniška besedna zveza moškega spola
mn.     množina
npr.     na primer
S     sinonim: oznaka za navajanje sinonimov
s     samostalnik ali samostalniška besedna zveza srednjega spola
ž     samostalnik ali samostalniška besedna zveza ženskega spola

VIRI IN LITERATURA

ACCETTO, Matej idr., 2018: Pravni terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.

Alternative Dispute Resolution in European Administrative Law(ur. Dacian C. Dragos, Bogdana Neamtu), 2014. Berlin; Heidelberg: Springer.

ANDROJNA, Vilko, KERŠEVAN, Erik, 2006: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV Založba.

ANTOLIĆ, Aleksandra idr., 2009: Opći porezni zakon i pravilnici s komentarima, sudskom praksom, primjerima i prilozima. Zagreb: Institut za javne financije.

ARBUTINA, Hrvoje idr., 2022: Javnofinancijski sustav Republike Hrvatske. Zagreb: Narodne novine.

ARBUTINA, Hrvoje, ROGIĆ LUGARIĆ, Tereza, 2017: Osnove poreznog prava. Zagreb: Narodne novine.

BABŠEK, Matej, KOVAČ, Polonca, 2021: Informativni izračun kot pravni presadek: od dohodnine do socialnih pravic. Podjetje in delo 47/1, 1–18.

BLAŽIĆ, Helena idr., 2017: What Tax Experts in Former Socialist Countries Think about Tax Policy: The Cases of Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina. Economic systems 41/4, 667–693.

BUDIĆ, Mirko idr., 2001: Opći porezni zakon s komentarom. Zagreb: Institut za javne financije.

Codification of Administrative Procedure (ur. Jean-Bernard Auby), 2014. Brussels: Bruylant.

Comparative Administrative Law (ur. Susan Rose-Ackerman, Peter L. Lindseth), 2010. Cheltenham; Northampton: Edward Elgar.

CRAIG, Paul P., De BURCA, Grainne, 2015: EU Law: Text, Cases and Materials. Oxford: Oxford University Press.

ČAS, Petra idr., 2018: Zakon o prekrških (ZP-1) s komentarjem. Ljubljana: Lexpera; GV Založba.

Davčno pravo med teorijo in prakso s komentarjem 70.–90. člena ZDavP-2 (ur. Polonca Kovač), 2021. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (An Official Website of the European Union), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32015R2446.

FERLINC, Andrej, 2008: Davčna zatajitev v novi kazenski zakonodaji in privilegij zoper samoobtožbo. Zbornik: 1. konferenca kazenskega prava in kriminologije. Ljubljana: GV Založba, 140–149.

FERLINC, Andrej, 2009: Razmerje med kazenskim in davčnim postopkom – privilegij zoper samoobtožbo. Pravnik 64/1–2, 25–55.

FLANDER, Benjamin, 2019: Finančna preiskava po ZFU in ZOPNI. Pravna praksa 38/19, II–VIII.

FURS – uradna spletna stran in letna poročila: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/financna-uprava-republike-slovenije/.

GALIČ, Aleš, 2004: Ustavno civilno procesno pravo: ustavna procesna jamstva, ustavna pritožba – meje preizkusa in postopek. Ljubljana: GV Založba.

GODEC, Rupko idr., 1993: Upravni zbornik. Ljubljana: Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

GORDON, Richard K., 1996: Law of Tax Administration and Procedure. Tax Law Design and Drafting (ur. Victor Thuronyi). Washington: International Monetary Fund. 95–134.

HARLOW, Carol, RAWLINGS, Richard, 2014: Process and Procedure in EU Administration. Oxford; Portland: Hart Publishing.

HORVAT, Štefan, 2004: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

HUDEJ, Nika, 2015: Odmera dohodnine od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine – stroški dela v lastni režiji ne zvišujejo vrednosti nepremičnine ob pridobitvi. FinD-INFO: sodobni svet davčno-finančnih informacij, https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/135751.

HUDEJ, Nika, 2019: Jasnost in pomenska določljivost davčnih predpisov ter premoženjska svoboda davčnih zavezancev. Davčno-finančna praksa 7–8, 12–16.

HUDEJ, Nika, ŠČERNJAVIČ, Iztok, 2016: Kam je zakonodajalec ciljal in kaj je zadel: Razprava o ustavni skladnosti pogojev za odreditev finančne preiskave po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Podjetje in delo 42/6–7, 869–1401.

HUSA, Veikko Jaako Mikael, 2018: Developing Legal System, Legal Transplants, and Path Dependence: Reflections on the Rule of Law. The Chinese Journal of Comparative Law 2, 129–150.

IBFD International Tax Glossary (ur. Barry Larking), 2001. Amsterdam: IBFD.

IGLIČAR, Aleksander, HOČEVAR, Marko, 2011: Računovodstvo za managerje. Ljubljana: GV Založba.

IOTA; OECD, 2020: Tax Administration Responses to Covid-19: Support for Taxpayers, https://www.iota-tax.org/sites/default/files/documents/fta-tax-administration_responses_to_covid-19_-_taxpayer_support_v1.pdf.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (An Official Website of the European Union), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32015R2447.

JAMES, Simon R., NOBES Christopher, 2000: The Economics of Taxation: Principles, Policy, and Practice. Harlow: Financial Times-Prentice Hall.

JERMAN, Saša, ODAR, Marjan, 2008: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 s komentarjem. Ljubljana: GV Založba.

JEROVŠEK, Tone idr., 2008: Zakon o davčnem postopku s komentarjem. Ljubljana: Davčno izobraževalni inštitut; Maribor: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Davčno-finančni raziskovalni inštitut.

JEROVŠEK, Tone, KOVAČ, Polonca, 2008: Posebni upravni postopki. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

JEROVŠEK, Tone, KOVAČ, Polonca, 2021: Upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

KERŠEVAN, Erik, 2013: Ustavne omejitve davčnega poseganja v lastninsko pravico. Javna uprava 49/1–2, 5–18.

KERŠEVAN, Erik, 2017: Dokazni predlogi v splošnem in posebnih upravnih postopkih. Podjetje in delo 43/6–7, 1012–1022.

KERŠEVAN, Erik, ANDROJNA, Vilko, 2017: Upravno procesno pravo – upravni postopek in upravni spor. Ljubljana: GV Založba.

KLEMENČIĆ, Irena, KLUN, Maja, 2022: Exchange of Information – Experiences from Slovenia and Croatia. Citizens' Engagement and Empowerment - the Era of Collaborative Innovation in Governance: 29th NISPAcee Annual Conference, October 21–23, 2021, Ljubljana, Slovenia (e-publikacija), https://www.nispa.org/files/conferences/2021/e-proceedings/e-proceedings_NISPAcee_Conference_2021.html#

KLUN, Maja, 2009: Pre-filled Income Tax Returns: Reducing Compliance Costs for Personal Income Taxpayers in Slovenia. Financial Theory and Practice 33/2, 219–233.

KLUN, Maja, 2017: Slovenian Experiences and Lessons from Tax Reforms. Tax Policy and Fiscal Consolidation in Croatia (ur. Helena Blažić, Maja Grdinić; e-publikacija), 50–59. Rijeka: University of Rijeka, Faculty of Economics and Business. https://www.efri.uniri.hr/upload/knjiznica/Tax_Policy_and_Fiscal_Consolidation_in_Croatia.pdf.

KLUN, Maja, 2021: Fiscal policy management. The science of public administration (ur. Janez Stare, Mirko Pečarič), 269–283. Ljubljana: Faculty of Public Administration.

KLUN, Maja, KOVAČ, Polonca, 2021: The Impact of the Case-law of the Court of Justice of the European Union on the Imposition of Excise Duties and Taxation Regulation in Slovenia. The Impact of CJEU Case-law on Excise Duty Regulations in Selected EU Member States (ur. Dominik Mączyński), 167–180. Poznań: Wydawnictwo Naukowe UAM.

KLUN, Maja, STANIMIROVIĆ, Tatjana, 2020: Davčni sistem. Ljubljana: Fakulteta za upravo.

KOBAL, Aleš, 2013: Sodelovalna dolžnost zavezancev za davek. Davčno-finančna praksa 14/ 5, 6–11.

Komentar Ustave Republike Slovenije (ur. Matej Avbelj), 2019. Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta.

Komentar Ustave Republike Slovenije: dopolnitev A (ur. Lovro Šturm), 2011. Kranj: Fakulteta za državne in evropske študije.

Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (ur. Polonca Kovač, Erik Kerševan), 2020. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije; Pravna fakulteta.

KOPRIVEC, Andrej, BAJEC, Iris, 2017: Davčna optimizacija ali davčna utaja, črta v pesku. Davčna kriminaliteta v teoriji in praksi (ur. Danijela Frangež, Boštjan Slak). Maribor: Univerzitetna založba. 17–33.

KOROŠEC, Damjan idr., 2019: Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije; Pravna fakulteta.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Aktivno oplemenitenje. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/7, https://www.revijaiks.si/2013/07/Davscine/clanek/383495/aktivno-oplemenitenje.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Carinski postopek pasivnega oplemenitenja. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/2, https://www.revijaiks.si/2013/02/Davscine/clanek/395838/carinski-postopek-pasivnega-oplemenitenja-.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Carinski postopki po vstopu Hrvaške v EU. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/5, https://www.revijaiks.si/2013/05/Davscine/clanek/385840/carinski-postopki-po-vstopu-hrvaske-v-eu-.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Carinsko skladiščenje. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/6, https://www.revijaiks.si/2013/06/Davscine/clanek/384235/carinsko-skladiscenje.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Sprostitev blaga v prosti promet. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/4, https://www.revijaiks.si/2013/04/Davscine/clanek/404519/sprostitev-blaga-v-prosti-promet-.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Tranzitni postopek. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/10, https://www.revijaiks.si/2013/10/Davscine/clanek/374542/tranzitni-postopek.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Začasni izvoz blaga in zvezek ATA. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/1, https://www.revijaiks.si/2013/01/Davscine/clanek/401432/zacasni-izvoz-blaga-in-zvezek-ata.

KOSTELEC, Andreja, 2013: Začasni uvoz. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2013/11, https://www.revijaiks.si/2013/11/Davscine/clanek/371651/zacasni-uvoz-.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Evidentiranje uvoza in izvoza blaga za namene DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/5, https://www.revijaiks.si/2014/05/Davscine/clanek/365051/evidentiranje-uvoza-in-izvoza-blaga-za-namene-ddv-.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Identifikacija tujega davčnega zavezanca zaradi uvoza blaga. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/11, https://www.revijaiks.si/2014/11/Davscine/clanek/323711/identifikacija-tujega-davcnega-zavezanca-zaradi-uvoza-blaga--.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Obdavčitev pri večstranskih mednarodnih poslih. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/2, https://www.revijaiks.si/2014/02/Davscine/clanek/356044/obdavcitev-pri-vecstranskih-mednarodnih-poslih-.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Uvoz blaga za posebno uporabo. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/8–9, https://www.revijaiks.si/2014/08-09/Davscine/clanek/335525/uvoz-blaga-za-posebno-uporabo-.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Uvoz blaga, enotno carinjenje in postopek 42 v Sloveniji in na Hrvaškem. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/3, https://www.revijaiks.si/2014/03/Davscine/clanek/340563/uvoz-blaga-enotno-carinjenje-in-postopek-42-v-sloveniji-in-na-hrvaskem.

KOSTELEC, Andreja, 2014: Uvoz letala v EU. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2014/8–9, https://www.revijaiks.si/2014/08-09/Davscine/clanek/331678/uvoz-letala-v-eu.

KOSTELEC, Andreja, 2015: Brezplačna dobava blaga in storitev. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2015/3, https://www.revijaiks.si/2015/03/Davscine/clanek/359448/brezplacna-dobava-blaga-in-storitev--.

KOSTELEC, Andreja, 2015: Konsignacijska skladišča pri poslovanju s tujino. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2015/11, https://www.revijaiks.si/2015/11/Davscine/clanek/294190/konsignacijska-skladisca-pri-poslovanju-s-tujino-.

KOSTELEC, Andreja, 2015: Predlog sprememb Zakona o izvajanju carinskih predpisov Skupnosti. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2015/5, https://www.revijaiks.si/2015/05/Davscine/clanek/315626/predlog-sprememb-zakona-o-izvajanju-carinskih-predpisov-skupnosti--.

KOSTELEC, Andreja, 2015: Uvod v Carinski zakonik Unije. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2015/8–9, https://www.revijaiks.si/2015/08-09/Davscine/clanek/307500/uvod-v-carinski-zakonik-unije-.

KOSTELEC, Andreja, 2016: Pomembnejše novosti carinske zakonodaje. Davčno-finančna praksa 17/5, 19–22.

KOSTELEC, Andreja, 2017: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2017/8-9, https://www.revijaiks.si/2017/08-09/Davscine/clanek/2716596/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-.

KOSTELEC, Andreja, 2018: Izvoz blaga in povezane storitve. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2018/4, https://www.revijaiks.si/2018/04/Davscine/clanek/4690169/izvoz-blaga-in-povezane-storitve.

KOSTELEC, Andreja, 2018: Kako po novem obravnavati prave tristranske posle. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2018/7, https://www.revijaiks.si/2018/07/Davscine/clanek/5086004/kako-po-novem-obravnavati-prave-tristranske-posle-.

KOSTELEC, Andreja, 2018: Oprostitev DDV za diplomate in druge mednarodne organizacije. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2018/6, https://www.revijaiks.si/2018/06/Davscine/clanek/5030885/oprostitev-ddv-za-diplomate-in-druge-mednarodne-organizacije-.

KOSTELEC, Andreja, 2018: Poslovanje s tretjimi ozemlji in DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2018/12, https://www.revijaiks.si/2018/12/Davscine/clanek/5163575/poslovanje-s-tretjimi-ozemlji-in-ddv.

KOSTELEC, Andreja, 2018: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v letih 2017 in 2018. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2018/8–9, https://www.revijaiks.si/2018/08-09/Davscine/clanek/5105001/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-v-letih-2017-in-2018-.

KOSTELEC, Andreja, 2019: Carinski postopek 42. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2019/5, https://www.revijaiks.si/2019/05/Davscine/clanek/5247313/carinski-postopek-42-.

KOSTELEC, Andreja, 2019: Carinsko skladiščenje in DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2019/8–9, https://www.revijaiks.si/2019/08-09/Davscine/clanek/5333839/carinsko-skladiscenje-in-ddv.

KOSTELEC, Andreja, 2019: Evropske sodbe na področju carin in DDV v drugi polovici leta 2018. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2019/4, https://www.revijaiks.si/2019/04/Davscine/clanek/5237720/evropske-sodbe-na-podrocju-carin-in-ddv-v-drugi-polovici-leta-2018.

KOSTELEC, Andreja, 2019: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV, sprejete v prvi polovici leta 2019. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2019/8–9, https://www.revijaiks.si/2019/08-09/Davscine/clanek/5333393/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-sprejete-v-prvi-polovici-leta-2019-

KOSTELEC, Andreja, 2020: Carinska postopka 42 in 63 z novostmi v letu 2020. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2020/5, https://www.revijaiks.si/2020/05/Davscine/clanek/5614006/carinska-postopka-42-in-63-z-novostmi-v-letu-2020.

KOSTELEC, Andreja, 2020: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v drugi polovici leta 2019. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2020/3, https://www.revijaiks.si/2020/03/Davscine/clanek/5525777/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-sprejete-v-drugi-polovici-leta-2019-.

KOSTELEC, Andreja, 2020: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v prvi polovici leta 2020. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2020/8–9, https://www.revijaiks.si/2020/08-09/Davscine/clanek/5716525/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-v-prvi-polovici-leta-2020-.

KOSTELEC, Andreja, 2020: Uvoz blaga, sprostitev v prosti promet in DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2020/10, https://www.revijaiks.si/2020/10/Davscine/clanek/5727901/uvoz-blaga-sprostitev-v-prosti-promet-in-ddv.

KOSTELEC, Andreja, 2021: Novi poenostavitvi za uvoz pošiljk po 1. juliju 2021. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2021/7, https://www.revijaiks.si/2021/07/Davscine/clanek/5845520/novi-poenostavitvi-za-uvoz-posiljk-po-1-juliju-2021.

KOSTELEC, Andreja, 2021: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v drugi polovici leta 2020. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2021/3, https://www.revijaiks.si/2021/03/Davscine/clanek/5803197/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-v-drugi-polovici-leta-2020-.

KOSTELEC, Andreja, 2022: Davčna osnova pri uvozu blaga in prevozni stroški. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2022/5, https://www.revijaiks.si/2022/05/Davscine/clanek/5982513/davcna-osnova-pri-uvozu-blaga-in-prevozni-stroski.

KOSTELEC, Andreja, 2022: Izpolnjevanje carinske deklaracije za postopka 42 in 63 v letu 2022. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2022/2, https://www.revijaiks.si/2022/02/Davscine/clanek/5929108/izpolnjevanje-carinske-deklaracije-za-postopka-42-in-63-v-letu-2022.

KOSTELEC, Andreja, 2022: Sodbe Sodišča EU na področju carin in DDV v letu 2021. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2022/3, https://www.revijaiks.si/2022/03/Davscine/clanek/5952958/sodbe-sodisca-eu-na-podrocju-carin-in-ddv-v-letu-2021-.

KOSTELEC, Andreja, 2022: Uvoz blaga in ravnanje v skladu s pravili o DDV. IKS: digitalna revija za računovodstvo, davščine in finance 2022/1, https://www.revijaiks.si/2022/01/Davscine/clanek/5913842/uvoz-blaga-in-ravnanje-v-skladu-s-pravili-o-ddv.

KOTNIK, Žiga, KLUN, Maja, SLABE ERKER, Renata, 2020: Identification of the Factors that Affect the Environmental Administrative Burden for Businesses. Sustainability 12/16, 15 str. (e-publikacija), https://www.mdpi.com/2071-1050/12/16/6555.

KOVAČ, Polonca idr., 2016: Inšpekcijski nadzor. Razprave, sodna praksa in komentar zakona. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KOVAČ, Polonca idr., 2021: Davčno pravo med teorijo in prakso s komentarjem 70.–90. člena ZDavP-2. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KOVAČ, Polonca, 2016: The Requirements and Limits of the Codification of Administrative Procedures in Slovenia According to European Trends. Review of Central and East European Law 41/3–4, 427–461.

KOVAČ, Polonca, 2017: Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih). Podjetje in delo 43/6–7, 999–1011.

KOVAČ, Polonca, 2018: The Potentials and Limitations of Tax Dispute Prevention and alternative Resolution Mechanisms. Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci 39/4, 1505–1531.

KOVAČ, Polonca, 2019: Prehajanje med (davčnimi) postopki: inovativnost ali erozija pravne varnosti?. Pravna praksa 38/37, 6–7.

KOVAČ, Polonca, 2020: Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih. Podjetje in delo 46/2, 276–293.

KOVAČ, Polonca, DOBELŠEK, Anže, 2022: Advance Rulings as a Tax Transparency Tool: Trends from the EU to Slovenia. Citizens' Engagement and Empowerment - the Era of Collaborative Innovation in Governance: 29th NISPAcee Annual Conference, October 21–23, 2021, Ljubljana, Slovenia (e-publikacija), https://www.nispa.org/files/conferences/2021/e-proceedings/e-proceedings_NISPAcee_Conference_2021.html#

KOVAČ, Polonca, ĐULABIĆ Vedran, ČIČIN-ŠAIN, Nevia, 2017: Removal of Administrative Barriers through the Recent Procedural Simplifications in Slovenia and Croatia. Danube 8/4, 207–228.

KOVAČ, Polonca, KLUN, Maja, 2021: An Analysis of the Slovenian Tax Administration Response during COVID-19: Between Normative Measures and Economic Reality. Economic and business review 23/4, 234–250 (e-publikacija), https://www.ebrjournal.net/home/vol23/iss4/2/.

KOVAČ, Polonca. REMIC Matjaž, SEVER, Tina, 2015: Upravno-procesne dileme 3 v posebnih upravnih postopkih. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

KUZMA, Dominik, 2020: Zloraba davčne zakonodaje na področju davka od dohodkov pravnih oseb. Pravna praksa 39/24–25, II.–VI.

LANGENMAYR, Dominika, 2017: Voluntary Disclosure of Evaded Taxes – Increasing Revenues, or Increasing Incentives to Evade?. Journal of Public Economics 151, 110–125.

Legal Remedies in European Tax Law (ur. Pasquale Pistone), 2009. Amsterdam: IBFD.

LOTITO FEDELE, Stefania, 2020: The Ne Bis In Idem Principle in Tax Law: European and Italian Frameworks. Central European Public Administration Review 18/1, 51–68.

Modernizacija općeg upravnog postupka i javne uprave u Hrvatskoj (ur. Ivan Koprić, Vedran Đulabić), 2009. Zagreb: Institut za javnu upravu, Društveno veleučilište u Zagrebu.

MUHA, Mojca, 2017: Zastaranje v davčnem pravu. Podjetje in delo 43/1, 48–56.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-110/03 z dne 14. 4. 2005. Uradni list RS 46/05 in OdlUS XIV, 21.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-200/09 z dne 20. 5. 2010. Uradni list RS 50/10 in OdlUS XIX, 5.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-288/04 z dne 17. 3. 2005. Uradni list RS 34/05 in OdlUS XIV, 110.

OECD Centre for Tax Policy and Administration, 2021: Glossary of Tax Terms (e-publikacija), http://www.oecd.org/ctp/glossaryoftaxterms.htm.

PAVČNIK, Marijan, 2013: Teorija prava: Prispevek k razumevanju prava. Ljubljana: GV Založba.

PERROU, Katerina, 2014: Taxpayer Participation in Tax Treaty Dispute Resolution. Amsterdam: IBFD.

PIRNAT, Rajko, 2000: Pravni problemi upravne pogodbe. Javna uprava 36/2, 143–162.

PLAVŠAK, NINA, 2017: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ljubljana: Tax-Fin-Lex ; ABC nepremičnine.

PODLIPNIK, Jernej, 2010: Pravni in davčni status športnih klubov. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pravna fakulteta.

PODLIPNIK, Jernej, 2013: Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) s komentarjem in sodno prakso. Ljubljana: GV založba.

PODLIPNIK, Jernej, 2014: Obdavčitev neprijavljenih dohodkov posameznikov. Hrvatska i komparativna javna uprava: časopis za teoriju i praksu javne uprave 14/4, 877–904.

PODLIPNIK, Jernej, 2015: Materialna zakonitost pri določanju davčnih obveznosti z vidika časovne veljavnosti. Zbornik znanstvenih razprav 75, 103–122.

PODLIPNIK, Jernej, 2017: Sporna razlaga ureditve davčne napovedi na podlagi samoprijave. Davčno-finančna praksa 18/7–8, 9–12.

PODLIPNIK, Jernej, 2019: Predstavitev in analiza obresti od davčnih obveznosti po slovenskem Zakonu o davčnem postopku. Gospodarski subjekti na trgu in evropske dimenzije 2018 (ur. Vesna Rijavec; e-publikacija), 49–80. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/431.

PODLIPNIK, Jernej, 2021: General Anti-avoidance Rule in Slovenian Tax Law. Liber amicorum: Zbornik radova u čast profesora emeritusa Dejana Popovića (ur. Gordana Ilić-Popov), 313–321. Beograd: Univerzitet u Beogradu, Pravni fakultet.

PODLIPNIK, Jernej, 2022: Pravna narava odločbe o odmeri davka. Državna uprava, ustavna demokracija in mednarodno pravo: Liber amicorum Anton Jerovšek (ur. Peter Jambrek), 149–160. Bled: Inštitut za ustavno ureditev in človekove pravice.

PORTOCARRERO, Marta, 2020: Arbitration in Administrative Affairs: The Enlargement Scope of Ratione Materiae in Portugal. Central European Public Administration Review 18/1, 203–218.

Procedural Rules in Tax Law in the Context of European Union and Domestic Law (ur. Michael Lang idr.), 2010. Alphen aan den Rijn: Wolters Kluwer Law & Business.

Protection of Taxpayer’s Rights: European, International and Domestic Tax Low Perspective (ur. Włodzimierz Nykiel, Małgorzata Sȩk), 2009. Varšava: Oficyna a Wolters Kluwer Business.

PUIGPELAT, Oriol Mir idr., 2015: The General Principles of EU Administrative Procedural Law. Brussels: The Publication Office of the European Union.

RADVAN, Michal, 2014: Tax Law as an Independent Branch of Law in Central and Eastern European Countries. Lex Localis 12/ 4, 813–827.

RAVLJEN, Marko, 2016: Obid zakona. Pravni letopis …: zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 163–188.

RAVLJEN, Marko, 2018: Navidezni in zaobideni posel v nemškem in slovenskem davčnem pravu. Doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta.

ROGIĆ LUGARIĆ, Tereza, 2017: Porezna tijela i porezni obveznici: od »policajca i lopova« do suradnika. Građani, javna uprava i lokalna samouprava: povjerenje, suradnja, potpora (ur. Ivan Koprić idr.), 341–362. Zagreb: Institut za javnu upravu.

ROGIĆ LUGARIĆ, Tereza, KLEMENČIĆ, Irena, 2018: Tax Secrecy and its Limitations: Is There a Balance?. Central European Public Administration Review 16/1, 99–118, http://cepar.fu.uni-lj.si/index.php/CEPAR/issue/view/60.

ROMANO, Carlo, 2002: Advance Tax Rulings and Principles of Law. Amsterdam: IBFD.

SELINŠEK, Liljana, 2010: Učinek privilegija zoper samoobtožbo na dopustnost dokazov iz nekazenskih postopkov. Pravnik 65/5–6, 301–326.

SELINŠEK, Liljana, 2019: (Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek, Podjetje in delo 45/6–7, 901–913.

STANIMIROVIĆ, Tatjana, KLUN, Maja, 2017: Tax Policy Assessment Challenges: The Case of the Slovenian Interest Tax Shield. The Journal of corporate accounting & finance 28/5, 27–40.

STANIMIROVIĆ, Tatjana, KLUN, Maja, 2017: Tax Policy Assessment in Slovenia – Case of Interest Tax Shield. Danube: Law and Economics Review 8/1, 1–17.

ŠINKOVEC, Janez, TRATAR, Boštjan, 2002: Zakon o davčnem postopku s komentarjem. Lesce: Založba Oziris.

ŠIRCELJ, Mojca, 2017: Dokazovanje v davčnih postopkih. IKS: revija za računovodstvo in finance 6, 85–93.

ŠKOF, Bojan idr., 2007: Davčno pravo. Maribor: Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Davčno-finančni raziskovalni inštitut.

Tax Law Design and Drafting (ur. Victor Thuronyi), 1996. Washington: International Monetary Fund.

Tax Procedures: EATLP Annual Congress Madrid 6–8 June 2019 (ur. Pasquale Pistone), 2020. Amsterdam: IBFD.

Tax Transparency: 2018 EATLP Congress (ur. Funda Baṣaran Yavaṣlar in Johanna Hey), 2019. Amsterdam: IBFD.

Tax Treaties and Procedural Law (ur. Georg Kofler idr.), 2020. Amsterdam: IBFD.

The Burden of Proof in Tax Law: 2011 EATLP Congress, Uppsala (ur. Gerard Meussen), 2013. Amsterdam: IBFD

The EU General Data Protection Regulation (GDPR): A Commentary (ur. Christopher Kuner, Lee A. Bygrave, Christopher Docksey), 2020. Oxford; New York: Oxford University Press.

TIPKE, Klaus, LANG, Joachim, 2013: Steuerrecht. Köln: Verlag Dr. Otto Schmidt.

TURK, Ivan, 2007: Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, https://www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar.

UDE, Lojze idr., 2010: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije; GV Založba.

Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (An Official Website of the European Union), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32013R0952.

UZELAC, Alan, 2003: Teret dokazivanja. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Pravni fakultet.

VAN DE Velde, Elly, 2015: Tax Rulings in the EU Member States (e-publikacija), https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2015/563447/IPOL_IDA(2015)563447_EN.pdf. Brussels: European Parliament.

WATSON, Camilla E., 2016: Tax Procedure and Tax Fraud in a Nutshell. St. Paul: West Academic Publishing.

WILLIAMS, David William, MORSE, Geofrey, DAVIES, Francis Ronald, 2012: Davies: Principles of Tax Law. London: Sweet & Maxwell.

WÖHRER, Viktoria, 2018: Data Protection and Taxpayers’ Rights: Challenges Created by Automatic Exchange of Information. Amsterdam: IBFD Publications.

ZUPANČIČ, Mojca idr., 2015: Davek na dodano vrednost v praksi: priročnik zveze RFR. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

ŽUNIĆ KOVAČEVIĆ, Nataša, 2016: Prethodna obvezujuća porezna mišljenja – novi institut hrvatskog poreznog postopka. Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci 37/1, 267–289.

Priporočeno navajanje slovarja: Davčni terminološki slovar, https://doi.org/10.3986/9789610506744