Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Valentina Usenik

Rajko Bernik, Franci Aco Celar, Rozalija Cvejić, Jure Čop, Zalika Črepinšek, Tanja Fajfar, Marko Flajšman, Matjaž Glavan, Helena Grčman, Metka Hudina, Mateja Jemec Tomazin, Nina Kacjan Maršić, Lučka Kajfež Bogataj (do leta 2017), Darja Kocjan Ačko, Miran Lakota, Rok Mihelič, Gregor Osterc, Anton Perpar, Marina Pintar, Tjaša Pogačar (od leta 2017), Tomaž Prus (do leta 2019), Denis Rusjan, Andrej Simončič, Denis Stajnko, Andreja Sušnik, Stanislav Trdan, Valentina Usenik, Janko Verbič, Matej Vidrih, Vesna Zupanc, Ana Žust

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Agronomski terminološki slovar 

©2025, avtorji in ZRC SAZU

Glavne urednice Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Valentina Usenik

Avtorji Rajko Bernik, Franci Aco Celar, Rozalija Cvejić, Jure Čop, Zalika Črepinšek, Tanja Fajfar, Marko Flajšman, Matjaž Glavan, Helena Grčman, Metka Hudina, Mateja Jemec Tomazin, Nina Kacjan Maršić, Lučka Kajfež Bogataj (do leta 2017), Darja Kocjan Ačko, Miran Lakota, Rok Mihelič, Gregor Osterc, Anton Perpar, Marina Pintar, Tjaša Pogačar (od leta 2017), Tomaž Prus (do leta 2019), Denis Rusjan, Andrej Simončič, Denis Stajnko, Andreja Sušnik, Stanislav Trdan, Valentina Usenik, Janko Verbič, Matej Vidrih, Vesna Zupanc, Ana Žust

Recenzenti Peter Berk, Andrej Hočevar, Branko Kramberger, Anka Lisec, Nataša Logar, Lea Milevoj, Silva Grobelnik Mlakar, Blaž Repe, Mojca Šraj, Andrej Udovč, Natalija Ulčnik, Robert Veberič

Terminografski pregled Simon Atelšek, Jera Oman, Mojca Žagar Karer

Urejanje literature in virov Alenka Porenta

Tehnična sodelavka Karmen Nemec

Fotografije na naslovnici Shutterstock

Oblikovanje naslovnice Dušan Grobovšek, Idejološka ordinacija

Izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Zanj Kozma Ahačič

Založnik Založba ZRC

Zanj Oto Luthar

Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik

Ljubljana 2025

Slovar je nastal v okviru raziskovalnih programov P6-0038 in P5-0217, ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ter v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Slovar je nastal z računalniško aplikacijo SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič.

Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna:

https://doi.org/10.3986/9789610509486 (pdf)

https://doi.org/10.3986/9789610509585 (html)

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 226119683

Iz recenzij

Slovar je namenjen agronomom, študentom tega področja in prevajalcem, obenem pa tudi vsem ostalim, ki se z agronomijo srečajo le občasno (npr. novinarjem, tolmačem, križankarjem). Vsebuje podatke o pravilnem zapisu in naglasitvi iztočnic, besedni vrsti iztočnic in njihovi sklanjatvi, izgovor (če je iztočnica v celoti ali v delu (pisno) citatna), nato pa še definicije v obsegu ene povedi (tj. v obsegu uvrščevalne in razločevalnih sestavin), normativno urejenost sopomenk in na koncu angleške ustreznike. Oblikovanje slovarja omogoča preglednost teh podatkov in lajša iskanje tistega, kar uporabnika zares ali najbolj nujno zanima. Redakcijski postopek, ki so mu avtorji in avtorice sledili, je tako v svetu kot pri nas uveljavljen terminografski postopek s standardizacijsko vrednostjo. To pomeni, da področje agronomije ne le popisuje, temveč ga tudi sistematično členi in ureja. V izhodišču ima pojmovni pristop, ki so ga v Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU natančno in premišljeno zastavili že pred tremi desetletji ter ga vse od takrat skrbno uresničujejo.

Izr. prof. dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Ocenjujem, da je Agronomski terminološki slovar premišljeno zasnovan in dosledno pripravljen po zastavljenih terminografskih načelih ter je tako v slovenskem kot tudi širšem prostoru pomembna in zelo kakovostna pridobitev za področje agronomije ter sorodnih ved. Njegovo vrednost lahko prepoznamo tudi v okviru terminologije, predvsem zaradi izkazanih prizadevanj za poenoteno terminologijo izbranega področja in izkazane skrbi za urejenost ter razvoj slovenske terminologije. Avtorice in avtorji suvereno razrešujejo terminološke zagate, zaradi česar slovar postaja nepogrešljiv priročnik za učinkovito strokovno komunikacijo, zlasti pripravo znanstvenih in strokovnih besedil s področja agronomije in sorodnih ved. Na podlagi navedenega lahko sklenem, da najnovejši terminološki slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, bistveno prispeva k širjenju novih znanstvenih spoznanj.

Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Termini s področja kmetijske tehnike so bili sistematično zbrani, natančno terminografsko obdelani in ob doslednem upoštevanju terminoloških načel predstavljeni v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi preverjenemu in dodelanemu pristopu preteklih terminoloških slovarjev, katerih priprava ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Slovar bo strokovnjakom s področja kmetijske tehnike predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova izdaja pa bo v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije ter za pripravo še obsežnejšega slovarja, ki bo vključeval še podrobnejšo terminologijo s tega področja.

Doc. dr. Peter Berk, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

Pričujoči znanstveni terminološki slovar predstavlja pomemben mejnik za jezik kmetijske stroke ter prepotreben in dragocen pripomoček za strokovno sporazumevanje. Zasluga za njegov nastanek gre strokovnjakom, ki so združili moči ter zbrali in uskladili terminologijo, ključno za razumevanje in razvoj agronomije kot znanstvene discipline in njene praktične uporabe. Posebna vrednost slovarja se kaže v tem, da ne le sistematično ureja terminologijo po posameznih področjih agronomije, temveč predstavlja tudi odlično osnovo za nadaljnje širjenje in dopolnjevanje slovarskih zapisov v prihodnosti. Veseli me, da bo slovar na voljo tudi v elektronski obliki, kar bo še dodatno izboljšalo njegovo dostopnost in olajšalo uporabo. Prepričana sem, da bo slovar pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in poenotenju terminologije v kmetijstvu ter postal dragoceno orodje za študente, raziskovalce in strokovnjake na področju agronomije. Njegova uporaba bo zagotovo obogatila njihovo delo in prispevala k nadaljnjemu razvoju stroke.

Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

Izdelava Agronomskega terminološkega slovarja je pomembna in obširna naloga, saj je iskanje ustreznih terminov za opis pomembnih dogodkov in procesov v naravi ter človekovih posegov vanje tisto, kar je nujno potrebno pri strokovnih zapisih, ki morajo biti jasni in vsem razumljivi. Agrometeorologija je veja znanosti, vpeta med meteorologijo (fiziko atmosfere) in agronomijo (praktično vejo gospodarstva). Zato je strokovnih izrazov za te odnose izjemno veliko. Pri obravnavi okolja rastlin in živali moramo biti posebno pozorni na prizemno plast atmosfere, v kateri te živijo in za katero veljajo številne zakonitosti, ki se močno razlikujejo od tistih, ki veljajo za atmosfero v širšem smislu. Pri strokovnih in znanstvenih zapisih in ugotovitvah je pomembna uporaba terminov, ki so jasno definirani v priročnikih, kot so terminološki slovarji in podobni viri, in prav v tem je pomen njihove izdelave.

Zasl. prof. dr. Andrej Hočevar, upokojeni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

V začetku 60. let prejšnjega stoletja je med različnimi terminološkimi slovarji Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo (sedaj Biotehniška fakulteta UL) izdala tudi strokovni terminološki slovar za področje travništva in pašništva. V njem je mogoče najti razlage številnih v takratni stroki 'živih' pojmov. Mnogi od teh danes sploh niso več v uporabi in jih današnji slovar ne zajema, predstavljajo pa pomemben zgodovinski element v poznavanju stroke. Velike spremembe v kmetijstvu so prinesle veliko novega. Tudi v travništvu se danes srečujemo z mnogimi termini, ki jih v preteklosti ni bilo. Zato je nov terminološki slovar z danes uporabljano terminologijo pravzaprav nujen. Avtorji so v slovarju postavili jasne definicije za številne termine z namenom natančnega vsebinskega poenotenja posameznih pojmov. Strokovnjaki smo takšen slovar že zelo pogrešali. Prepričan sem, da bo v veliko pomoč predvsem tistim, ki šele spoznavajo travniško stroko. Poleg tega bo slovar zaradi natančnih razlag posameznih terminov v veliko pomoč tudi vsem, ki se s travništvom poklicno ali ljubiteljsko že leta ukvarjajo.

Prof. dr. Branko Kramberger, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru

Agronomski terminološki slovar vključuje terminologijo s področja agronomije in posega tudi na sorodna, z agronomijo povezana strokovna področja. Pri tem je posebna pozornost namenjena tudi novim tehnologijam, ki močno vplivajo na razvoj agronomske stroke. Dogovorjena terminologija pa ni nujno potrebna le za agronomsko stroko, ampak postaja vse bolj pomembna za splošno javnost, saj se z agronomijo in poimenovanji s tega področja mnogi srečujejo tudi ljubiteljsko. Agronomski terminološki slovar je zato pomemben pripomoček tako za strokovnjake, učitelje, študente in dijake kot tudi za širšo javnost, ki jim v množici informacij omogoča preverjanje pomena slišanega ali prebranega izraza ter njegove pravilnosti. Slovar nadalje pomembno prispeva k razvoju slovenskega jezika, saj poleg množice uveljavljenih tujk prinaša niz slovenskih terminov, ki v stroki še niso bili zelo uveljavljeni in so se večinoma uporabljali v tuji obliki. Tuje termine so v preteklosti različni strokovnjaki različno prevajali oziroma poslovenili, kar je v stroko nemalokrat vnašalo zmedo – angleški ustrezniki bodo tako zagotovo v veliko pomoč pri prevajanju angleških besedil v slovenski jezik in obratno. Ob izidu slovarja vsem avtorjem izrekam zahvalo za ves vloženi trud ter tudi upanje, da bo terminološka skupina s svojim usklajenim delovanjem še naprej skrbela za razvoj slovenske agronomske terminologije. Zaradi premišljene zasnove slovarja, široke možnosti uporabe in enostavne dostopnosti slovarja preko spleta sem prepričana, da je Agronomski terminološki slovar pripomoček, ki ga bodo različne skupine uporabnikov s hvaležnostjo posvojile in uporabljale.

Prof. dr. Anka Lisec, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Agronomski terminološki slovar vključuje že obstoječe fitomedicinske izraze, izpostaviti pa velja tudi terminologijo, povezano z novimi spoznanji na področju škodljivih organizmov, raziskovalnih metod, zatiralnih ukrepov in varstva okolja. Vključeni termini so podprti z angleškimi ustrezniki. Takšen ažuriran slovar je potreben za nedvoumno sporazumevanje kmetijskih strokovnjakov, proizvajalcev in uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako bo uporaben za učitelje, učence in študente ter raziskovalce na področju fitomedicine in agronomije in vse druge pisce besedil, ki se dotikajo področja fitomedicine, kjer se dogajajo veliki znanstveni in tehnični premiki, ki zahtevajo nenehno skrb za slovensko besedo.

Prof. dr. Lea Milevoj, upokojena profesorica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Če gre za tiskano obliko, lahko rečemo, da terminološki slovar držite v rokah. Če pa gre za spletno različico, potem ga opazujete na zaslonu računalnika ali mobilne naprave. Vendar sta vas tako ali drugače bodisi pomanjkljivo znanje ali pa strokovna radovednost pripeljala do Agronomskega terminološkega slovarja, katerega izjemno pomemben del je (tudi) pedologija oziroma veda o tleh. Terminologija z določenega področja je živ organizem, ki živi, se razvija, preoblikuje in posodablja. Kmetijski tehniški slovar iz leta 1983 je prispeval Jože Sušin. Poleg tega so v vsakem pedološkem prispevku, elaboratu, poročilu, članku, zemljevidu ali učbeniku pedologi dodali kamenček v mozaik pojmov in terminov. Pedološko terminologijo so tako po malem prispevali vsi, ki so se ukvarjali s tlemi. Vendar pa je terminološki slovar nekaj drugega. Gre za zbirko in v tem primeru izvrstno zbirko pojmov, povezanih s tlemi. Zagotovo ne gre za popolno, zagotovo tudi ne vseobsegajočo, a vseeno dovolj skrbno pripravljeno zbirko opisov terminov, ki so povezani s tlemi, pedogenetskimi procesi in dejavniki. Slovar ponuja nepogrešljivo referenco za strokovnjake, raziskovalce, študente in tudi laike, ki jih zanimajo agronomija, pedologija ter tudi vse sorodne vede, ki jih tako ali drugače zanimajo tla. S slovarjem v rokah ali na ekranu imajo bralke in bralci vstop v bogato zakladnico slovenskega znanja o tleh in pedologiji. Delo je rezultat večletnega delovanja in raziskovanja priznanih avtorjev na področju pedologije in ga toplo priporočam vsakomur, ki želi poglobiti svoje poznavanje o tleh. Kakor sem uvodoma zapisal, to ni prvo terminološko delo. Iskreno upam, da tudi ni zadnje in da se bo slovenska pedologija še naprej razvijala in cvetela. Tudi terminološko.

Izr. prof. dr. Blaž Repe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Agronomski terminološki slovar je pripravljen kot znanstveni terminološki slovar in pokriva precej širok nabor terminologije različnih strok, ne samo agronomije. Poleg definicij posameznih terminov je velik pomen slovarja tudi skrb za slovenski jezik in prevod strokovnih angleških izrazov v slovenščino, kar predstavlja velik pomen tudi za napredek stroke. Poleg tega prevodi v slovenski jezik zmanjšujejo možnost mešanja terminov oz. uporabo različne terminologije v slovenski praksi. Sama struktura slovarja je zelo pregledna in primerno zastavljena s polnimi ali kazalčnimi slovarskimi sestavki, ki uporabnika lepo vodijo do iskanega termina. Zaključim lahko, da bo terminološki slovar predstavljal pomemben korak pri razvoju stroke, predvsem z vidika slovenske terminologije, in verjamem, da ga bodo široko uporabljali tako študenti kot tudi drugi uporabniki.

Prof. dr. Mojca Šraj, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani

Področje agrarne ekonomike v pričujočem terminološkem slovarju prvič po letu 1985 celovito zaobjema vse pomembnejše termine, ki so se v zadnjih desetletjih uveljavili v agrarni ekonomiki in s tem v kmetijstvu. S tem predstavlja zaslombo, ki je še kako potrebna pri natančnem in razumljivem dialogu in poglobljenem razumevanju ekonomskih terminov v kmetijstvu. Pomemben je na celotnem spektru poklicev, ki se ukvarjajo s pridelavo hrane in oblikovanjem podeželskega prostora, saj prinaša nedvoumna in natančna pojasnila, ki so nujna za uspešno komunikacijo in posledično visoko kvaliteto dela. Termini so skrbno izbrani in pokrivajo široko področje delovanja v kmetijstvu, slovar je uporaben tako za kmete kot tudi za stroko in znanost. Strokovnjakom s področja agrarne ekonomike in širše kmetijstva bo predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova vsebina pa je v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije ter za pripravo obsežnejšega slovarja s področja agronomije. Za zaključek bi želel izraziti iskrene čestitke vsem avtorjem za njihov dolgoletni trud in vztrajnost, da so slovar uspešno zaključili.

Prof. dr. Andrej Udovč, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Področje hortikulture v Agronomskem terminološkem slovarju ponuja zbirko terminov in definicij, ki so bistvenega pomena za razumevanje jezika, ki se uporablja v tej disciplini. Slovar vključuje najnovejšo terminologijo, kar zagotavlja, da uporabniki dobijo aktualne informacije, kar je ključno na področju, ki se nenehno razvija z novimi raziskavami in tehnikami. Vključitev tako tradicionalnih kot sodobnih terminov premošča vrzel med zgodovinskimi in sodobnimi pojmi. Jezik, uporabljen v slovarju, je jasen, zaradi česar je slovar primeren za raznoliko občinstvo. Ne glede na to, ali ste študent, ki šele začenja študij hortikulture, izkušen strokovnjak ali ljubiteljski pridelovalec, ta slovar služi kot odlično referenčno orodje. Podpira učinkovito komunikacijo in spodbuja skupno razumevanje med praktiki, strokovnjaki in študenti. Ena od prednosti slovarja je tudi njegova uporabnost pri mednarodnem sodelovanju. Z vključitvijo angleških ustreznikov olajšuje komunikacijo med strokovnjaki iz različnih držav. To je še posebej pomembno v času globalizacije, ko sodelovanje in izmenjava znanja presegata nacionalne meje. Prav tako slovar služi kot dragocen pripomoček pri prevajanju strokovnih besedil. Prevajalcem zagotavlja natančne in ustrezne termine, kar prispeva k višji kakovosti prevedenih del. S tem se izogibamo nesporazumom in zagotavljamo, da so informacije pravilno posredovane ciljnemu občinstvu. Na splošno je Agronomski terminološki slovar pomemben prispevek k stroki. Spodbuja doslednost v terminologiji, podpira izobraževanje in raziskave ter prispeva k napredku hortikulture.

Prof. dr. Robert Veberič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Uvod

Pobuda za izdelavo Agronomskega terminološkega slovarja je leta 2013 prišla z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Terminografsko vodenje slovarja sta prevzeli dr. Tanja Fajfar in doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Oddelka za terminologijo (takrat še Terminološke sekcije) Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Oblikovala se je skupina strokovnjakov, ki so začeli sodelovati pri slovarju, in sicer (našteti po abecedi): prof. dr. Rajko Bernik, prof. dr. Franci Aco Celar, doc. dr. Rozalija Cvejić, doc. dr. Jure Čop, doc. dr. Zalika Črepinšek, doc. dr. Marko Flajšman, doc. dr. Matjaž Glavan, prof. dr. Helena Grčman, prof. dr. Metka Hudina, prof. dr. Nina Kacjan Maršić, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj (do leta 2017), doc. dr. Darja Kocjan Ačko, izr. prof. dr. Miran Lakota, doc. dr. Rok Mihelič, prof. dr. Gregor Osterc, dr. Anton Perpar, prof. dr. Marina Pintar, izr. prof. dr. Tjaša Pogačar (od leta 2017), mag. Tomaž Prus (do leta 2019), prof. dr. Denis Rusjan, prof. dr. Andrej Simončič, prof. dr. Denis Stajnko, dr. Andreja Sušnik, prof. dr. Stanislav Trdan, izr. prof. dr. Valentina Usenik, Janko Verbič, doc. dr. Matej Vidrih, doc. dr. Vesna Zupanc, Ana Žust.

Zaradi obsežnosti in raznolikosti agronomije kot vede je bilo delo organizirano po področjih. Tanja Fajfar je prevzela vodenje in organizacijo dela na področjih agrarne ekonomike, hortikulture, ki združuje sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, ter kmetijske tehnike, Mateja Jemec Tomazin pa vodenje in organizacijo dela na področjih agrometeorologije, fitomedicine, pedologije, poljedelstva, travništva in pašništva ter urejanja prostora.

Spomladi 2024 so slovar terminografsko pregledali sodelavci Oddelka za terminologijo. Dr. Simonu Atelšku, Jeri Oman in dr. Mojci Žagar Karer se za natančen pregled in koristne pripombe najlepše zahvaljujemo. Poleg terminografskega pregleda je bil v letu 2024 opravljen tudi recenzentski pregled slovarja. K sodelovanju smo povabili 10 strokovnjakov s posameznih področij agronomije, ki so prijazno sprejeli recenzentsko vlogo. Ti so bili (našteti po abecedi): doc. dr. Peter Berk (kmetijska tehnika), doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar (poljedelstvo), zasl. prof. dr. Andrej Hočevar (agrometeorologija), prof. dr. Branko Kramberger (travništvo), prof. dr. Anka Lisec (urejanje prostora), prof. dr. Lea Milevoj (fitomedicina), izr. prof. dr. Blaž Repe (pedologija), prof. dr. Mojca Šraj (urejanje prostora), prof. dr. Andrej Udovč (agrarna ekonomika) in prof. dr. Robert Veberič (hortikultura). Prav tako sta slovarsko besedilo pregledali in ocenili jezikoslovki izr. prof. dr. Natalija Ulčnik in izr. prof. dr. Nataša Logar. Vsem se najlepše zahvaljujemo, da so s svojimi predlogi in dopolnitvami prispevali k strokovno natančnejšemu slovarju.

Avtorjem so pri posameznih terminih in njihovih definicijah s strokovnimi nasveti pomagali tudi drugi kolegi (našteti po abecedi): dr. Drago Babnik, doc. dr. Klemen Eler, dr. Gregor Gregorič, dr. Janez Hacin, prof. dr. Mitja Kalgarič, doc. dr. Blaž Komac, doc. dr. Žiga Laznik, prof. dr. Mario Lešnik, izr. prof. dr. Metka Suhadolc, dr. Igor Šantavec, dr. Rok Turniški, dr. Jože Verbič in prof. dr. Dominik Vodnik. Za njihovo pomoč, ki je vedno prišla v pravem trenutku, smo jim hvaležni.

Zahvaljujemo se tudi Alenki Porenta za urejanje seznama literature, Karmen Nemec za tehnično pomoč in pregled sinonimije, Dušanu Grobovšku za oblikovanje naslovnice in zasnove slovarja ter dr. Simonu Atelšku za prelom tiskanega slovarja.

Hkrati z izidom v tiskani obliki bo Agronomski terminološki slovar objavljen tudi v elektronski obliki, in sicer bo prosto dostopen na spletišču Terminologišče (http://isjfr.zrc-sazu.si/terminologisce), kjer bo po njem mogoče iskati z ustreznim iskalnikom. Iskanje po njem pa bo omogočeno tudi prek slovarskega portala Fran (http://www.fran.si/).

Gotovo nam ni uspelo rešiti vseh terminoloških dilem na področju agronomije, zato prosimo, da nam svoje pripombe za izboljšanje slovarja pošljete na naslov agronomija@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Prosimo tudi za predloge novih terminov, ki bi jih bilo smiselno uvrstiti v naslednjo izdajo. S tem bo slovar sledil razvoju stroke in ostal uporaben terminološki priročnik.

Tip slovarja in osnovni podatki o slovarju

Agronomski terminološki slovar vključuje 4388 terminov s področij agrarne ekonomike, agrometeorologije, fitomedicine, kmetijske tehnike, pašništva, pedologije, poljedelstva, sadjarstva, travništva urejanja prostora, vinogradništva in vrtnarstva. Ureditev slovarja je abecedna. Vanj so vključeni sodobni termini, pri čemer pa ne vsebuje lastnih imen (npr. imen društev, fakultet, podjetij) ali terminov sorodnih strok, ki se na področju agronomije sicer uporabljajo, a so definirani enako kot v primarni stroki. Osrednjemu delu slovarja, ki ga tvorijo slovenski termini z definicijami in angleškimi ustrezniki ter termini, ki uporabnika usmerjajo k prednostnemu terminu, sledi angleško-slovenski slovar. V slovar je vključenih 3994 angleških ustreznikov.

Pri izdelavi slovarskih sestavkov je bila uporabljena in pregledana relevantna strokovna literatura, zlasti znanstveni in strokovni članki, znanstvene in strokovne monografije ter učbeniki. Slovarske rešitve so bile preverjene tudi v sekundarnih virih, tj. v sorodnih terminoloških slovarjih in leksikonih. Smiselno so bili upoštevani tudi vsi dostopni elektronski viri. Seznam uporabljene literature in virov je naveden na koncu slovarja.

Naslovniki slovarja

Primarni naslovnik slovarja so strokovnjaki s področja agronomije. Njim so prilagojene informacije, vključene v slovar, zato se za uporabo slovarja predvideva določeno strokovno predznanje, kar pa ne pomeni, da ne bo koristen pripomoček za vsakogar, ki potrebuje strokovno verodostojno informacijo o terminologiji s tega področja.

Metodologija izdelave slovarja

Pri nastajanju slovarja je sodelovalo 29 strokovnjakov za agronomijo in 2 terminografinji. Strokovnjaki so prispevali besedila v elektronski obliki, na podlagi katerih sta terminografinji izdelali področne geslovnike. Strokovnjaki so nato vsak za svoje področje pregledali in dopolnili geslovnike, definirali termine, določili morebitne sinonime in dodali angleške ustreznike. Delo sta v vseh fazah (od zbiranja gradiva, pregledovanja geslovnikov do oblikovanja slovarskih sestavkov) v skladu s terminografskimi načeli vodili terminografinji. Slovar je bil izdelan z računalniškim programom SlovarRed 2.1, ki je bil razvit na Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in je namenjen terminografski obdelavi gradiva ter vključuje vnašanje, urejanje in izpisovanje slovarskih sestavkov po različnih kriterijih ter pripravo besedila za tisk in pripravo elektronske izdaje slovarja.

Agronomski terminološki slovar je izdelan na podlagi pojmovnega pristopa, kar pomeni, da so termini obravnavani kot poimenovanja za pojme. Ti pa so enote znanja, ki so med seboj povezane v pojmovni sistem stroke. Pri terminološkem delu, utemeljenem na pojmovnem pristopu, se upoštevajo medsebojna razmerja med pojmi. Ta so v slovarju lahko izražena eksplicitno, tj. s kazalko (→), ki nakazuje sinonimno razmerje med terminoma, ali implicitno, tj. s hierarhičnim razmerjem nad- in podrednosti, izraženim v definiciji. Medsebojna razmerja med pojmi je najlaže upoštevati, če terminološko delo poteka po pojmovnih skupinah. Pri izdelavi Agronomskega terminološkega slovarja so bili zato skupaj obravnavani termini, ki označujejo povezane pojme, npr. termini, ki označujejo različne vrste traktorjev, npr. gozdarski traktor, jahalni traktor, komunalni traktor, ozkokolotečni traktor, sistemski traktor. Ker so bili povezani pojmi obravnavani hkrati, je bilo lažje prepoznati in opisati istovrstne in razlikovalne značilnosti med njimi, npr. med intenzivnim sadovnjakom in ekstenzivnim sadovnjakom, kar je prispevalo tudi k odpravljanju morebitnih pojmovnih nedoslednosti.

Gradivna osnova

Gradivno osnovo Agronomskega terminološkega slovarja predstavlja 9 besedilnih zbirk, ki so nastale na podlagi gradiva, zbranega za 9 področij, vključenih v slovar (sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo so sestavljali eno področje, prav tako travništvo in pašništvo). Besedilne zbirke so nastale na podlagi strokovne in znanstvene agronomske literature v slovenščini, in sicer člankov, diplomskih, magistrskih in doktorskih del, monografij, zbornikov in učbenikov. Na podlagi teh besedil, ki so bila pretvorjena v tekstovne datoteke in obdelana s programom WordSmith 5.0, je bilo izdelanih 9 področnih geslovnikov, ki so jih strokovnjaki pregledali in dopolnili. Po potrditvi področnega geslovnika se je začela faza oblikovanja slovarskih sestavkov, ki je vključevala pisanje definicij, določanje morebitnih sinonimnih razmerij in dodajanje angleških ustreznikov. V zadnjem delu izdelave slovarja je sledilo usklajevanje slovarskih sestavkov znotraj posameznega področja in med njimi, da bi bil pojmovni svet agronomije predstavljen čim bolj celovito.

Normativnost

Agronomski terminološki slovar poskuša v primerih, ko za en pojem obstaja več terminov – to je pojav, imenovan sinonimija –, določiti, kateri izmed njih je prednostni. Rabo ureja z uporabo kazalke (→), ki uporabnika slovarja usmerja k terminu, ki so ga avtorji določili kot prednostnega glede na njegov sinonim. S tem slovar prispeva k poenotenju terminologije in posledično k učinkovitemu strokovnemu sporazumevanju. Pri izbiri prednostnega termina so avtorji terminološkega slovarja upoštevali terminološka načela. Med njimi so najpomembnejša načelo ustaljenosti (prednost ima termin, ki je v rabi pogostejši), načelo jezikovnosistemske ustreznosti (termin je usklajen s pravili slovenskega knjižnega jezika), načelo gospodarnosti (krajši termin ima prednost pred daljšim) in jezikovnokulturno načelo (termin domačega izvora ima prednost pred prevzetim terminom). Dopolnjujejo pa jih načelo vsebinske ustreznosti (termin naj primerno označuje vsebino pojma), načelo usklajenosti s pojmovnim sistemom (termin naj na poimenovalni ravni izkazuje povezanost pojma, ki ga označuje, s sorodnimi pojmi) in načelo optimalne strukture (struktura termina naj zagotavlja čim manjšo spremenljivost termina v rabi).

V slovarju so prednostni termini prikazani v polnih slovarskih sestavkih, neprednostni termini pa so prikazani v kazalčnih slovarskih sestavkih.

Zgradba slovarskega sestavka

V polnih slovarskih sestavkih so termini predstavljeni z definicijo, dodani so jim morebitni sinonimi in angleški ustrezniki. V kazalčnih slovarskih sestavkih pa so prikazani neprednostni termini, ki uporabnika slovarja usmerjajo na prednostni termin. Prav tako so v kazalčnih slovarskih sestavkih predstavljene kratice. Primera polnega slovarskega sestavka in kazalčnega slovarskega sestavka, v katerem je prikazan neprednostni termin:

kmetíjska súša -e -e ž suša, ki povzroči neugoden odziv kmetijskih rastlin zaradi nezadostne preskrbljenosti z vodo, pomanjkanja padavin ali primanjkljaja vode v tleh, kar se kaže v zmanjšanju pridelka in njegovi slabši kakovosti S: ágrometeorolóška súša

ang.: agricultural drought

ágrometeorolóška súša -e -e ž → kmetíjska súša

V nadaljevanju so razloženi posamezni elementi polnega slovarskega sestavka, ki so iztočnica, definicija, pojasnilo, sinonim, kratica in angleški ustreznik.

Iztočnica

Termin ima v slovarskem sestavku status iztočnice, ki je lahko enobesedna (npr. travnik)ali večbesedna, najpogosteje dvobesedna (npr. enokosni travnik). Praviloma je v ednini, le izjemoma v množini, in sicer takrat, kadar se termin običajno uporablja v množini (npr. pridelovalne razmere). Podatek o množini pa imajo tudi množinski samostalniki (npr. tla). Besednovrstno so iztočnice v tem slovarju samostalniki ali samostalniške besedne zveze. Vse iztočnice so naglašene, pri čemer naglaševanje sledi Slovenskemu pravopisu 2001. Za poimenovanja, ki jih tam ni, je smiselno upoštevana raba v stroki. Vsem iztočnicam sta pripisana rodilniška končnica in podatek o spolu, iztočnicam v množini pa tudi podatek o številu. Primera enobesedne in večbesedne iztočnice:

trávnik -a m kmetijsko zemljišče, poraslo s travno rušo, na katerem se izvaja košnja za potrebe pridelovanja krme za travojede živali in ki prispeva k trajnostnosti kmetovanja, biotski pestrosti in estetski vrednosti kulturne krajine

ang.: meadow

ênokôsni trávnik -ega -a m vrstno bogat travnik, ki je običajno negnojen in na katerem večkratna košnja ni ekonomsko upravičena zaradi slabe hranljivosti tal, majhne vlažnosti tal ali kratke rastne dobe

ang.: one-cut meadow

Primer iztočnice v množini:

prideloválne razmére -ih -ér ž mn. razmere, v katerih uspeva določena kmetijska rastlina in so skupek okoljskih razmer, in sicer talnih in klimatskih razmer, ter razmer, vzpostavljenih z agrotehničnimi ukrepi

ang.: cultivation conditions

Kadar se v večbesednih terminih sestavine pri pregibanju ne spremenijo, to označuje znak --. Primer:

cépljenje na búdno okó -a -- -- -- s cepljenje, ki se izvede spomladi in pri katerem se v podlago vstavi cepič z več spečimi brsti, ki odženejo še v istem letu

ang.: grafting

V primerih, ko je termin ali njegova sestavina na primer citatni izraz, kratica, številka, je v sestavek vključen izgovor v oglatem oklepaju. Primeri:

cappuccina -e [kapučína] ž nizka šparonska gojitvena oblika, pri kateri se pri zimski rezi pustita dva šparona, ki se posamično v loku prek zgornje žice vežeta na osnovno žico na obe strani vinske trte

ang.: Cappuccina

OMD plačílo -- -a [omǝdǝ̀] s izravnalno plačilo, do katerega je upravičen nosilec kmetijskega gospodarstva, ki kmetijsko dejavnost opravlja na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, kar zmanjšuje njegovo konkurenčnost, omejuje izbor proizvodnih usmeritev in povečuje stroške proizvodnje

ang.: ANC payment

pH tál -- -- [pehá] m koncentracija oksonijevih ionov v talni raztopini, ki je izražena kot negativni desetiški logaritem in je merilo kislosti tal

ang.: soil pH

vêja 1. réda -e -- -- [pŕvega] ž poganjek, ki izrašča iz provodnika S: primárna vêja

ang.: primary branch

Pri terminih, ki označujejo posamezne vrste gojenih rastlin ali škodljivcev, so navedena njihova latinska imena. Primera:

endívija -e ž Cichorium endivia L. vrtnina iz skupine solatnic, ki spada med dvoletnice iz družine nebinovk in je vzgojena preko sadik ali iz semena ter se goji zaradi listov, ki tvorijo nizko rozeto in se uporabljajo v prehrani ljudi

ang.: endive

jáblanov cvetožêr -ega -a m Anthonomus pomorum (L.) škodljivec, ki je predstavnik hroščev in spomladi v še zaprte cvetove odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki objedajo prašnike, pestiče in venčne liste, s čimer uničijo cvet, iz katerega se ne more razviti plod

ang.: apple blossom weevil

Kadar so v definicijo vključena imena posameznih sort ali imena fitoplazem, so navedena v enojnih narekovajih, ki je ustaljen zapis teh imen v agronomski stroki. Primera:

posredoválka -e ž cepič izbrane sorte, ki se vstavi med podlago in žlahtno sorto z namenom, da zagotovi uspešno rast inkompatibilne sorte s podlago, npr. cepič sorte hruške 'Pastorjevka' med podlago, ki je kutina, in inkompatibilno sorto hruške, ali da povzroči šibkejšo rast žlahtne sorte, pri čemer se na bujno podlago cepi sorta šibke rasti, nanjo pa izbrana sorta, ki bo zaradi tega, ker je cepljena na šibko sorto, rasla šibkeje in bo imela več pridelka

ang.: interstock

leptonekróza koščíčarjev -e -- ž fitoplazmatska bolezen koščičarjev, ki jo povzroča vrsta 'Candidatus Phytoplasma prunorum', ki se prenaša z vegetativnim razmnoževanjem okuženih rastlin in z bolšicami, na rastlinah pa povzroča predčasno odganjanje listnih brstov spomladi, zvijanje listov med rastno dobo ter zmanjšanje količine in kakovosti pridelka

ang.: European stone fruit yellows, ESFY

Kadar je iztočnica termin, ki označuje osebo, je na za to določenem mestu navedena tudi ženska oblika. Primer:

mládi prevzémnik kmetíje -ega -a -- m mláda prevzémnica kmetíje -e -e -- ž oseba, ki je potomec ali potomka gospodarja kmetije, lahko pa tudi nesorodstveno povezana oseba, ki lastniško in upravljavsko prevzame kmetijsko gospodarstvo in pri tem prejme finančno podporo iz ukrepov skupne kmetijske politike, če ustreza starostnim in drugim pogojem javnega razpisa

ang.: young farm transferee

Pri terminih, ki poimenujejo formulacije registriranih fitofarmacevtskih sredstev, je dodana oznaka, ki je navedena na embalaži fitofarmacevtskega sredstva in uporabniku sporoča, kako naj ga pripravi za tretiranje rastlin. Primer:

dispêrzijski koncentrát -ega -a m oznaka DC homogena tekoča formulacija FFS, ki se kot trdna disperzija pred tretiranjem redči z vodo

ang.: dispersible concentrate

Kadar je sestavina termina kratica, tvorjena iz tujega jezika, in podstava, iz katere je tvorjena, ni razvidna iz angleškega ustreznika, sta v slovarski sestavek v okroglem oklepaju vključena podatek o jeziku izvora kratice in njena podstava. Primer:

BBCH léstvica -- -e [bǝbǝcǝhǝ̀] ž (nem. Biologische Bundesanstalt, Bundessortenamt und Chemische Industrie) lestvica za identifikacijo fenofaz rastline, ki temelji na sistemu dvomestnih kod, v katerih prvi znak, ki je ena od številk med 0 in 9, opisuje razvoj določenega dela rastline, npr. razvoj listov, drugi znak, ki je ena od številk med 1 in 9, pa stopnjo razvoja tega dela rastline, npr. število listov na glavnem poganjku

ang.: BBCH-scale

Definicija

Definicija pojem opredeli glede na njegove lastnosti in v razmerju do povezanih pojmov. S tem ga umesti na ustrezno mesto v pojmovnem sistemu stroke. Lahko je intenzijska, ekstenzijska ali intenzijsko-ekstenzijska. Najpogostejša je intenzijska definicija, v kateri je pojem opredeljen z nadrednim pojmom in razlikovalnimi lastnostmi glede na povezane pojme. Primeri:

sórta -e ž skupina rastlin določene rastlinske vrste, za katere so značilne enake lastnosti, ki se ohranjajo več generacij, hkrati pa se v nekaterih pomembnih lastnostih razlikujejo od drugih skupin rastlin iste rastlinske vrste, npr. po času cvetenja, času zorenja, obarvanosti rastlinskih delov S: kultivár

ang.: cultivar

bújna sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, da je rast rastline hitra in obilna

ang.: vigorous cultivar

šíbka sórta -e -e ž sorta, za katero je značilno, da je rast rastline počasna in majhna

ang.: dwarf cultivar

Drugi tip je ekstenzijska definicija, ki je sestavljena iz naštevanja vseh posameznih objektov, ki pripadajo pojmu. Ta tip definicije pojma ne uvršča v pojmovni sistem stroke, zato je za slovar, ki poskuša predstaviti pojmovni sistem stroke, manj primerna. Primernejša je intenzijsko-ekstezijska definicija, ki združuje lastnosti obeh tipov definicije – pojem umesti v pojmovni sistem, hkrati pa našteje tudi objekte, ki mu pripadajo. Primer:

agrárna operácija -e -e ž ukrep kmetijske zemljiške politike, s katerim se izboljša kmetijsko zemljišče ali se izboljšajo razmere za njegovo obdelavo, npr. medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacija, komasacija

ang.: agrarian operation

Termin ima praviloma eno definicijo, lahko pa je definicij tudi več, kar pomeni, da termin označuje več pojmov. V takih primerih so definicije oštevilčene. V Agronomskem terminološkem slovarju ima 107 terminov več kot eno definicijo. Primera slovarskih sestavkov z dvema definicijama in s tremi definicijami:

elíta -e ž 1. seme rastlin žlahtnitelja ali rastlin, ki so bile med vzdrževalno selekcijo najbolje ocenjene, iz katerega se pridela osnovno seme ali predosnovno seme

ang.: elite

2. vinska trta, ki je pri predklonski selekciji točkovana z najvišjo oceno, ker kaže želene in nadpovprečne lastnosti

ang.: elite

podlága -e ž 1. hortikulturna rastlina, ki se goji zato, da se nanjo cepi druga rastlina

ang.: rootstock

2. del cepljene rastline, ki vključuje njen koreninski sistem in del stebla pod cepljenim mestom

ang.: rootstock

3. del ukoreninjene trtne cepljenke pod kalusom, ki je običajno pridobljen iz severnoameriških vrst vinske trte, odpornih na trtno uš

ang.: rootstock

Pojasnilo

Pred definicijo je lahko navedeno pojasnilo, ki pojem umesti na določeno področje, ali pojasnilo, ki pojem opredeli s časovnega vidika. V Agronomskem terminološkem slovarju imata časovno pojasnilo dva termina, ki sta se vanj uvrstila, ker sta bila aktualna do leta 2023.

shéma za mále kméte -e -- -- -- ž do leta 2023 plačilo iz ukrepov skupne kmetijske politike, ki je vezano na kmetije z manj kot 10 hektarjev kmetijskih površin in omogoča poenostavljeno prejemanje neposrednih plačil

ang.: small farmers scheme

Sinonim

Definiciji lahko sledi sinonim, ki uporabnika slovarja opozarja, da pojma ne označuje samo en termin. Gre za t. i. neprednostni termin, ki ima tak status najpogosteje zaradi manjše stopnje ustaljenosti v primerjavi s prednostnim terminom. V polnem slovarskem sestavku so sinonimi navedeni za oznako S, kot iztočnice pa so prikazani v kazalčnih slovarskih sestavkih. Primera slovarskih sestavkov z enim in dvema sinonimoma:

dopolnílna obdeláva tál -e -e – ž obdelava tal do globine največ 15 cm, ki sledi osnovni obdelavi tal in pri kateri se ravnajo in rahljajo tla, drobijo talne grude ter utrjuje setveni sloj tal z namenom, da se ta pripravijo za vnos semen ali sadik S: prèdsétvena obdeláva tál

ang.: additional tillage, pre-sowing tillage

elemènt v sledôvih -ênta -- -- m element, ki je v Zemljini skorji in tleh prisoten v zelo majhni količini, in sicer manj kot 0,1 %, npr. baker, cink S: slédna prvína, slédni elemènt

ang.: trace element

Kratica

Kratice so v terminologiji zaradi svoje praktičnosti, tj. kratkosti, razmeroma pričakovan pojav. V Agronomskem terminološkem slovarju je 46 kratic, ki jih v polnem slovarskem sestavku uvaja oznaka K. V slovar so vključene kratice, ki imajo v agronomiji status termina, kar pomeni, da označujejo določen pojem. Dokaz za to je njihovo pojavljanje v slovenskih strokovnih ali znanstvenih besedilih s področja agronomije. Merilo vključitve v slovar torej ni jezik, v katerem je termin, iz katerega je kratica tvorjena, nastal, ampak pojavljanje kratice v slovenskih strokovnih in znanstvenih besedilih, ki je tako pogosto, da lahko govorimo o njeni relativni ustaljenost. Kratice so kot iztočnice prikazane v kazalčnem slovarskem sestavku. Primera slovarskih sestavkov s kratico iz slovenskega termina in kratico iz angleškega termina:

skúpna kmetíjska polítika -e -e -e ž skup ukrepov Evropske unije za področje kmetijstva in razvoja podeželja, katerih cilji so zagotovitev stabilne oskrbe z varno in cenovno dostopno hrano, skrb za dostojen življenjski standard kmetov ter trajnostni razvoj kmetijstva in podeželja K: SKP

ang.: common agricultural policy, CAP

índeks lístne površíne -a -- -- m kazalnik pokrovnosti tal, ki ponazarja vsoto površine vseh listov na enoto površine tal K: LAI

ang.: leaf area index, LAI

Tujejezični ustreznik

Na koncu polnega slovarskega sestavka je naveden tujejezični ustreznik za slovenski termin, v primeru Agronomskega terminološkega slovarja angleški ustreznik. Ustreznikov je lahko tudi več, le redko pa ni dodan, kar velja v primerih, ko je določen pojem omejen na slovenski pojmovni sistem ali pa avtorji angleškega termina ne poznajo oz. niso prepričani v njegovo ustreznost. V tem primeru sta na mestu, na katerem bi moral biti naveden angleški ustreznik, dodani dve črtici (--). Primeri slovarskih sestavkov z enim ustreznikom, dvema ustreznikoma in brez ustreznika:

pòdhorizónt -a m različica glavnega horizonta, ki ima poudarjeno eno ali več njegovih lastnosti in se označuje tako, da se veliki črki za glavni horizont doda mala črka za lastnost, ki se pojavlja v glavnem horizontu, npr. Go horizont, Ap horizont, Oh horizont

ang.: subhorizon

cépljenje v razkòl -a -- -- s cepljenje na budno oko, pri katerem se na sredini vodoravno odrezane podlage naredi navpična zareza, v katero se vstavi v obliki klina odrezan cepič z več spečimi brsti, nato se staknjena dela tesno povežeta, rane pa zamažejo s cepilno smolo

ang.: cleft grafting, split grafting

kráški látnik -ega -a m visoka šparonska gojitvena oblika, pri kateri so šparoni, ki izraščajo iz glave debla ali krakov, vezani pravokotno ali poševno na sistem vzporednih žic

ang.: --

Kazalčni slovarski sestavek

Poleg polnega slovarskega sestavka so v slovarju tudi kazalčni slovarski sestavki, ki so dveh tipov. V prvem so prikazani termini, ki imajo status neprednostnega termina in so eden od več, praviloma dveh terminov za isti pojem. S kazalčnimi slovarskimi sestavki, v katerih je iztočnica neprednostni termin, namesto definicije pa je navedena enosmerna puščica (→) na prednostni termin, slovar poskuša urejati rabo sinonimov z namenom zagotavljanja učinkovitega strokovnega sporazumevanja.

V drugem tipu kazalčnega slovarskega sestavka pa so prikazane kratice, ki so nastale iz slovenskih ali tujejezičnih terminov in imajo vlogo t. i. kratičnega termina, kar dokazuje njihovo pojavljanje v slovenskih strokovnih ali znanstvenih besedilih s področja agronomije. V tem tipu kazalčnega slovarskega sestavka je iztočnica torej kratica, namesto definicije pa je navedena dvosmerna puščica (↔) na slovenski termin. Ta puščica nakazuje specifično razmerje med kratičnim terminom in terminom, pri čemer slovar ne ločuje med kraticami, tvorjenimi iz slovenskega termina, in kraticami, tvorjenimi iz tujejezičnega termina. Primeri sinonimnega kazalčnega slovarskega ter dveh kratičnih slovarskih sestavkov, pri čemer je v prvem prikazana kratica, tvorjena iz slovenskega termina, v drugem pa kratica, tvorjena iz angleškega termina:

prèdsétvena obdeláva tál -e -e -- ž → dopolnílna obdeláva tál

SKP -- [sǝkǝpǝ̀] m ↔ skúpna kmetíjska polítika

LAI -- [lǝaí] m ↔ índeks lístne površíne

ADROVIĆ, Edo idr., 2019: Razlagalni slovar strojništva. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo.

Botanični terminološki slovar, 2. dopolnjena in pregledana izdaja (ur. Franc Batič, Borislava Košmrlj-Levačič), 2023. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-05-0734-5.

CANARACHE, Andrei, VINTILA, Irina, MUNTEANU, Ioan, 2006: Elsevier‘s Dictionary of Soil Science. Definitions in English with French, German, and Spanish Word Translations. Amsterdam: Elsevier.

BARKLEY, Andrew, BARKLEY, Paul W., 2013: Principles of Agricultural Economics. London, New York: Routledge.

BATTELINO, Darinka idr., 1984: Izvajanje drenažnih sistemov: priročnik. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Katedra za melioracije in urejanje kmetijskega prostora, VTOZD za agronomijo.

BERNIK, Rajko, 1996: Tehnika v kmetijstvu: uvod v strojništvo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BERNIK, Rajko, 2004: Tehnika v kmetijstvu: traktor. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BERNIK, Rajko, 2006: Tehnika v kmetijstvu: mehanična nega in oskrba ter kemično varstvo rastlin. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BERNIK, Rajko, 2010: Tehnika v kmetijstvu: hortikultura. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

BERNIK, Rajko, 2010: Tehnika v kmetijstvu: varno delo na kmetiji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

Biopesticides Handbook (ur. Leo M.L. Nollet, Hamir Singh Rathore), 2015. Boca Raton, London, New York: CRC Press, Taylor & Francis Group.

BLAŽIČ, Mateja idr., 2010: Gradivo za usposabljanje prodajalcev FFS in izvajalcev varstva rastlin. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije.

BLAŽIČ, Mateja idr., 2022: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev: študijsko gradivo za usposabljanje uporabnikov, distributerjev in svetovalcev. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Kmetijski inštitut Slovenije.

BLUME, Hans-Peter idr., 2016: Scheffer/Schachtschabel Soil Science. Berlin: Springer.

COLNARIČ, Jože, VRABL, Stojan, 1991: Vinogradništvo. Ljubljana: Kmečki glas.

COLNARIČ, Jože, GREGORIČ, Janez, HRČEK, Lojze, KOROŠEC-KORUZA, Zora, 1985: Posebno vinogradništvo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo.

Compendium of Cucurbit Diseases and Pests, Second Edition (ur. Anthony P. Keinath, William M. Wintermantel, Thomas. A. Zitter), 2017. St. Paul: APS Press. https://doi.org/10.1094/9780890545744.

ČEBULJ, Anka idr., 2022: Sadni izbor za Slovenijo 2022. Elektronska verzija. Ljubljana: Javna služba v sadjarstvu. https://sadjarstvo.javnesluzbe.si/wp-content/uploads/2022/11/Sadni-izbor-2022_CIP.pdf.

ČERGAN, Zoran idr., 2008: Koruza. Ljubljana, Kmečki glas.

DIEPENBROCK, Wulf, ELLMER, Frank, JENS, Léon, 2009: Ackerbau, Pflanzenbau und Pflanzenzüchtung: Grundwissen Bachelor. Stuttgart: Verlag Eugen Ulmer.

Dry Beans and Pulses Production, Processing and Nutrition (ur. Muhammad Siddiq, Mark A. Uebersax), 2013. Ames; Chichester; Oxford: Wiley-Blackwell.

ELZEBROEK, A. Ton G., WIND, Koop, 2008: Guide to Cultivated Plants. Wallingford; Cambridge: CAB International.

The Encyclopedia of Seeds: Science, Technology and Uses (ur. Michael Black, J. Derek Bewley, Peter Halmer), 2008. Wallingford; Cambridge: CAB International.

Forages, Volume II: The Science of Grassland Agriculture, 7th Edition (ur. Kenneth J. Moore, Michael Collins, C. Jerry Nelson, Daren D. Redfearn), 2020. Chichester: John Wiley & Sons.

Geografski terminološki slovar (ur. Drago Kladnik, Franc Lovrenčak, Milan Orožen Adamič), 2013. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-254-470-6.

GLIHA, Slavko, ŠTERN, Vilko, 1985: Kmetijsko ekonomsko izrazoslovje. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

Glossary of Terms Used in Agrometeorology / Glossaire des terms utilises en agrométéorologie / Glosario de términos usados en la agrometeorología, 1990. Geneva: World Meteorological Organization (WMO), CAgM Report No. 40. https://library.wmo.int/idurl/4/37388.

JAHN, Reinhold idr., 2006: Guideline for Soil Description. Fourth edition. Rome: Food and Agriculture Organization of the United Nations. https://www.fao.org/4/a0541e/a0541e.pdf. HANSEN, Vaughn E., STRINGHAM, Glen E., ISRAELSEN, Orson Wilso, 1980: Irrigation Principles and Practices. 4th Edition. Hoboken, New Jersey: John Wiley and Sons.

HILLEL, Daniel, 1998: Environmental Soil Phisics: Fundamentals, Applications and Environmental Considerations. Cambridge, Massachusetts: Elsevier, Academic Press.

HOČEVAR, Andrej, PETKOVŠEK, Zdravko, 1988: Meteorologija: osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana: Partizanska knjiga.

HRČEK, Lojze, 1966: Vinogradništvo, 1. del: Biologija in ekologija vinske trte. Ljubljana: Univerzitetna založba.

HRČEK, Lojze, 1977: Vinogradništvo, 2. del: Ampelografija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo.

HUDINA, Metka, RUSJAN, Denis, JAKŠE, Marijana, 2011: Osnove hortikulture. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

JACKSON David, THIELE Graham, LOONEY Norman, MORLEY-BUNKER Michael, 2010: Temperate and Subtropical Fruit Production. Walingfort; New York: CAB International.

JEJČIČ, Viktor, 2007: Traktor. Ljubljana: Kmečki glas.

JENČIČ, Raul, 1986: Kmetijski stroji. Ljubljana: Kmečki glas.

Kmetijski tehniški slovar, 5. knjiga A, Kmetijski stroji (ur. France Adamič), 1979. Ljubljana: Tiskovna komisija in Komisija za slovensko kmetijsko terminologijo pri VTO za agronomijo Biotehniške fakultete.

Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 1. zvezek, Nauk o tleh: gradivo za pedološki slovar (ur. Jože Sušin), 1983. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo.

Kmetijski tehniški slovar, zvezek 7, Vinogradništvo (ur. Lojze Hrček), 1994. Ljubljana: Agronomski oddelek Biotehniške fakultete Univerze.

Kmetijski tehniški slovar, 1. knjiga, 6. zvezek, Sadjarstvo (ur. France Adamič), 1995. Ljubljana: Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete.

KOCJAN AČKO, Darja, 2015. Poljščine: pridelava in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas.

KORON, Darinka, 2019: Gojenje jagodičja. Ljubljana: Kmečki glas.

KOVAČIČ, Matija, 1997: Preobrazba kmetijskih zadružnih organizacij v Sloveniji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko.

KOVAČIČ, Matija, 2000: Razvojno-tipološka členitev podeželja v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za agrarno ekonomiko.

LAMOVŠEK, Janja idr., 2021: Pogoste bolezni in škodljivci rastlin. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo rastlin.

LEŠNIK, Mario, 2007: Tehnika in ekologija zatiranja plevelov. Ljubljana: Kmečki glas.

MANLEY, Will, FOOT, Katharine, DAVIS, Andrew, 2019: A Dictionary of Agriculture and Land Management. New York: Oxford University Press.

MARTIN, John Holmes, WALDREN, Richard P., STAMP, David Lee, 2006: Principles of Field Crop Production. Upper Saddle River: Pearson Prentice Hall.

Meteorološki pojmovnik i višejezični rječnik: hrvatski, engleski, njemački i francuski jezik (ur. Branko Gelo), 2005. Zagreb: Državni hidrometeorološki zavod; Hinus.

Meteorološki terminološki slovar (ur. Zdravko Petkovšek, Zvonka Leder), 1990. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Društvo meteorologov Slovenije.

MILEVOJ, Lea, 2007: Kmetijska entomologija: splošni del. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

MILEVOJ, Lea, 2011: Biotično zatiranje škodljivcev v zavarovanih prostorih. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije.

MILLER, Roger LeRoy, 1988: Economics Today: the Micro View. Sixth Edition. New York: Harper and Row.

OSTERC, Gregor, RUSJAN, Denis, 2013: Drevesničarstvo in trsničarstvo: gojenje lesnatih sadik in trtnih cepljenk. Ljubljana: Kmečki glas.

PENSON, John B. Jr., CAPPS, Oral, Jr., ROSSON, C. Parr III, WOODWARD, Richard T., 2010: Introduction to Agricultural Economics. Seventh Edition. Hoboken: Pearson.

PINTAR, Marina, 2003: Osnove namakanja: s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v severovzhodni Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

PINTAR, Marina, 2006: Osnove namakanja s poudarkom na vrtninah in sadnih vrstah v zahodni, osrednji in južni Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Priročnik o fitofarmacevtskih sredstvih v Republiki Sloveniji (ur. Stanislav Gomboc), 2002. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije; MKGP, Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo.

RAKOVEC, Jože, VRHOVEC, Tomaž, 2017: Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. Ljubljana: DMFA – založništvo.

Rastlinski virusi in njihovo poimenovanje (ur. Irena Mavrič Pleško), 2015. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

RUSJAN, Denis, 2020: Tehnologije pridelave grozdja: namizno grozdje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

SADAR, Vinko, 1951: Oljnice, korenovke, predivnice in hmelj. Ljubljana: Kmečka knjiga.

SAMUELSON Paul Anthony, NORDHAUS William D., 1989: Economics: An Introductory Analysis. Sixteenth Edition. Boston: McGraw Hill.

SATTLER, Friedrich, WISTINGHAUSEN, Eckard von, 1995: Kmetovanje po biološko-dinamični metodi. Vrzdenec: Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda.

SCHAETZL, Randall J., ANDERSON, Sharon, 2005: Soils: Genesis and Geomorphology. Cambridge; New York: Cambridge University Press.

SINKOVIČ Tomaž, 2010: Uvod v botaniko: druga prenovljena izdaja s slikami. Elektronski vir. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=1162.

STAJNKO, Denis, 2017: Obdelovanje tal in protierozijska zaščita na vodovarstvenih območjih. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

ŠTAMPAR, Franci, 2000: Kivi – pridelovanje in uporaba. Ljubljana: Kmečki glas.

ŠTAMPAR, Franci idr., 2014: Sadjarstvo. Ljubljana: Kmečki glas.

ŠTAMPAR, Franci, JAKOPIČ, Jerneja, 2023: Gojenje in rez sadnih rastlin. Ljubljana: Kmečki glas.

SOLAR, Anita, 2023: Lupinarji: oreh, leska, kostanj, mandelj. Ljubljana: Kmečki glas.

TURK, Jernej, 1998: Agrarna ekonomika: teorija in aplikacije. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

TURK, Jernej, 2001: Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo.

Urbanistični terminološki slovar (ur. Breda Mihelič, Marjeta Humar, Matej Nikšič), 2016. Ljubljana: Založba ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/978-961-254-943-5.

UREK, Gregor, HRŽIČ, Aleksander, 1998: Ogorčice – nevidni zajedavci rastlin: fitonematologija. Ljubljana: samozal. G. Urek.

UREK, Gregor, ŠIRCA, Saša, GERIČ STARE, Barbara, 2009: Cistotvorne ogorčice (Nematoda: heteroderinae) Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

UREK, Gregor idr., 2012: Raba fitofarmacevtskih sredstev in preučitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije.

UREK, Gregor idr., 2013: Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva; Kmetijski inštitut Slovenije.

VADNAL, Katja, 2003: Agrarna ekonomika: osnove, trg, država. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo.

Procedures for Soil Analysis. Technical Paper No. 9, 6th Edition (ur. L. P. van Reeuwijk), 2002. Wageningen: International Soil Reference and Information Centre.

VESEL, Viljanka idr., 2020: Oljka. Ljubljana: Kmečki glas.

VIDIC, Nataša J. idr., 2015: Tla Slovenije s pedološko karto v merilu 1:250000 = Soils of Slovenia with Soil Map 1:250000. Luxembourg: Evropska komisija, Skupni raziskovalni center (JRC) = European Commission Joint Reaearch Centre (JRC): Publications Office of the European Union.

VIDRIH, Tone, 2005: Pašnik: najboljše za živali, zemljo in ljudi. Slovenj Gradec: Kmetijska založba.

VRŠČAJ, Borut, GRČMAN, Helena, KRALJ, Tomaž, 2019: Klasifikacija tal Slovenije 2019. Sistem za opisovanje in poimenovanje tal Slovenije. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta UL.

Weed Research: Expanding Horizons (ur. Paul E. Hatcher, Robert J. Froud-Williams), 2017. Chichester, West Sussex, Hoboken: John Wiley and Sons.

World Reference Base for Soil Resources, 2022: International Soil Classification System for Naming Soils and Creating Legends for Soil Maps. 4th edition. Vienna: International Union of Soil Sciences.

Zrnate stročnice v prehrani (ur. Blaž Cigić, Silva Grobelnik Mlakar, Darja Kocjan Ačko), 2022. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.