V strokovnih besedilih s področja (bio)kemije in (mikro)biologije se res uporabljata dve vrsti poimenovanj barvil. Kot omenjate, se v nekaterih primerih uporabljata obe varianti, tj. ime tvorjeno z obrazilom -ilo (metilensko modrilo) in samostalniška zveza s posamostaljenim pridevnikom v jedru (metilensko modro).

V drugih primerih prevladujejo poimenovanja tipa fenol rdeče, npr. bromfenol modro (npr. v doktorski disertaciji Teje Zakrajšek Vpliv eksogenih antioksidantov na endogeni antioksidativni obrambni sistem pri kvasovki Saccharomyces cerevisiae, 2014, str. XIV), akridin oranžno (npr. v Farmacevtskem terminološkem slovarju pri iztočnici fluorescenčno barvilo; samostalnik oranžnilo se sicer v strokovnih besedilih in slovarjih ne pojavlja), kristal vijolično (npr. v diplomskem delu Lee Šerbinek Kinetika reakcije barvila kristal vijolično z natrijevim hidroksidom, 2012, str. III), metil rdeče (npr. v diplomskem delu Marije Polanec Določanje hitrosti biološke denitrifikacije odpadne vode naftne industrije, 2014, str. 31).

Za drugo poimenovalno možnost (tip fenol rdeče) so se odločili tudi avtorji Angleško-slovenskega slovarja izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije. V splošnih določbah na str. 11 so zapisali: »Trivialna imena barvil, ki so v angleščini sestavljena iz več besed, večinoma pišemo narazen, tako da je ime spojine ena beseda in oznaka barve druga beseda. Zgleda: akridin oranžno, bromfenol modro.« Sklepamo torej, da je bil na področju (bio)kemije in (mikro)biologije glede zapisa teh barvil sprejet terminološki dogovor.

Posebnost so barvila s sestavino metil-, ki se po Slovenskem pravopisu 2001 (slovarski del, iztočnica metíl..) piše skupaj (gl. Ustreznost zapisa "metiloranž" v Jezikovni svetovalnici).

Avtorji učbenika za študente farmacije, industrijske farmacije in kozmetologije Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu (Univerza v Lj., Fakulteta za  farmacijo, ZRC SAZU, 2015) so se odločili za nekoliko drugačno rešitev. Na str. 14 so zapisali: »Pri barvilih in indikatorjih tvorimo ime tako, da dobi prvi del imena pridevniško obliko na -en oz. -ski, pri čemer ime pišemo narazen (primer metilensko modro, metilno vijolično). Barvila, ki so imenovana po odkriteljih, pišemo z veliko začetnico (npr. Bismarckovo rjavo, Coomassijevo modro). Ponekod smo zaradi usklajenosti in enostavnosti imen predlagali nova imena, pri čemer smo v primeru zelo uveljavljenih imen dopustili rabo obeh poimenovanj (npr. metilno oranžno in metiloranž).« Tudi tu so se odločili za zapis narazen, vendar vsaj v primeru pridevnika metilni ni dileme, ker se pridevniki praviloma pišejo narazen. Farmacevti so torej sprejeli podoben terminološki dogovor, se pa pravilo od zgoraj omenjene določbe v Angleško-slovenskem slovarju izbranih izrazov iz biokemije in molekularne biologije razlikuje v tem, da se prvi del z obraziloma -en oz. -ski nedvoumno pretvori v pridevnik. Omenjeni učbenik vsebuje številne primere barvil, npr. briljantno zeleno, malahitno zeleno, bordojsko rdeče B, alurno rdeče AC, sončno rumeno FCF, kinolinsko rumeno, patentno modro V.

Sledeč pravilom iz zgornjega učbenika, bi torej pisali: kongoško rdeče (čeprav se v strokovnih in znanstvenih besedilih najpogosteje pojavlja varianta kongo rdeče), teksaško rdeče (zapis se v nam dostopnih besedilih ne pojavlja, pa tudi drugi zapisi, npr. teksas rdeče, so sicer dokaj redki), nilsko rdeče (le nekaj pojavitev na internetu).

Imena Victoria blue R, ki ga omenjate, v slovarju ni, so pa med angleškimi ustrezniki med drugim navedena imena New Victoria green, New Victoria green extra O, Victoria green, Victoria green B, Victoria green S, Victoria green WB, Victoria green WPB. Vsa navedena imena so angleški ustrezniki za slovensko poimenovanje malahitno zeleno. Avtorji so se torej odločili za slovensko poimenovanje brez sestavine Viktorija (podobno tudi pri barvilu rdeče 4R, kjer je eden izmed angleških ustreznikov Victoria scarlet red). Smiselno bi lahko uporabili pravilo iz učbenika Pomožne snovi v farmaciji: od njihovega poimenovanja do vloge v zdravilu in ime Victoria blue R slovenili kot Viktorijino modro R (četudi Viktorija verjetno ni bila odkriteljica barvila).

Trivialna imena barvil kažejo na to, da med različnimi strokami ni enotnih poimenovanj za ista barvila in da se tudi pravila za zapis lahko med strokami razlikujejo. Stroka si lahko izbere način, ki se ji zdi najbolj primeren, vsekakor pa z jezikovnega in terminološkega vidika svetujemo čim večjo doslednost pri rabi.