Tudi v nam dostopnih virih nismo našli ustaljenega slovenskega termina za obravnavani pojem, tako da menimo, da je v tem primeru odločitev za oblikovanje novega termina povsem pravilna oz. legitimna.

Za novooblikovani termin je pomembno, da je jezikovnosistemsko ustrezen, da dovolj natančno opredeljuje pojem in da je v skladu z osnovnimi terminološkimi načeli. Med vašimi predlogi je po našem mnenju najustreznejši terminološki kandidat doba postfaktičnega (pri čemer se nam zdi primernejša različica z levim prilastkom, tj. postfaktična doba), medtem ko so ostali iz različnih razlogov manj primerni. Tako za zvezo doba po koncu resnice menimo, da je preveč opisna in da bi kot taka bila podvržena številnim besedilnim variacijam, kar pa za termine ni zaželeno. Zveza postresnična doba bi lahko ustrezno zapolnila poimenovalno vrzel, a deluje sestavljenka domače besedotvorne podstave s prevzeto predpono post- nekoliko nenavadno in jo zaradi tega odsvetujemo. Prav tako se na prvi pogled zdita ustrezni zvezi obdobje izkrivljenih dejstev in obdobje neresnice, a je pri obeh izpuščena časovna dimenzija, tako da ne opredeljujeta pojma dovolj natančno. Poleg tega zveza obdobje neresnice implicira popolno odsotnost resnice, kar pa v tem primeru ni povsem ustrezno.

Čeprav imajo tudi v terminologiji domači termini načeloma prednost pred prevzetimi, v tem primeru svetujemo prevzeti termin postfaktična doba, ki je po našem mnenju jezikovnosistemsko ustrezen in dovolj natančno opredeljuje pojem. Tudi v drugih jezikih se termin še ni ustalil, tako da najdemo različne ustreznike, pogosto tudi prevzete. Podobne rešitve, kot jo predlagamo za slovenščino, najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini termin postfaktično vrijeme in slovaščini termin postfakticki éra. Dodaten argument za takšno odločitev je tudi dejstvo, da je pridevnik faktičen naveden že v SSKJ2, in sicer z razlago 'ki v resnici je, obstaja'. Takšna rešitev odpira tudi možnost za oblikovanje besedne družine, npr. postfaktična politika, postfaktični svet.