Skip to main content
Doc. dr. Vladimir Nartnik

Raziskovalec pri delovni nalogi Slovenski lingvistični atlas (zunanji sodelavec)





Kot lektor slovenskega jezika na tujih univerzah je v svoje raziskave postopno vključeval posamezne ravnine slovenskega jezika, ki dajejo podlago tipološko usmerjenim objavam.  Po vrnitvi v domovino se je kot dialektolog najprej vključil zlasti v reševanje naglasoslovnih problemov, nato pa se je raziskovalno osredotočil na geolingvistično problematiko. Sodeluje pri pripravi Slovenskega lingvističnega atlasa. Od leta 1998 je tudi član uredništva mednarodne revije Studia Mithologica Slavica.

Nagrada Prešernovega sklada za študente 1966

NARTNIK, Vlado. Slovanska in semitska dvojina. Riječ, 14/2, 2008, str. 57–62.

NARTNIK, Vlado. Fonološki opis govora Plešivice (SLA 228). Jezikoslovni zapiski, 12/2, 2006, str. 23–32.

NARTNIK, Vlado. K vprašanju zahodne meje balkanske jezikovne zveze. Annales, Ser. hist. sociol., 16/2, 2006, str. 369–372.

NARTNIK, Vlado. Sveti Jurij in začetki glagolice. Riječ, 1/1–2, 1995, str. 27–32.

NARTNIK, Vlado. Poskus nove obravnave slovenske sklanje. Slavia (Praha), 49/4, 1980, str. 305–313.

NARTNIK, Vlado. Poskus nove obravnave slovenskega fonološkega sistema. Jezik in slovstvo, 18/3, 1972/73, str. 81–91.

Rojen leta 28. 4. 1941 v Vnanjih Goricah.

 Leta 1965 je diplomiral na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani kot profesor slovenščine in ruščine. V letih 1970–1973 je bil lektor slovenščine na Univerzi v Zagrebu. Enako delo je nadaljeval na drugih univerzah: 2 leti je bil lektor v Moskvi, 6 let v Pragi in 5 let v Budimpešti. Vsa ta leta je kot lektor sodeloval tudi na poletnih seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

 Po vrnitvi v Ljubljano se je leta 1986 zaposlil v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kot naglasoslovec se je vključil tudi v pripravo pete knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) v Leksikološki sekciji. Kot dialektolog je leta 1993 postal član uredništva Evropskega lingvističnega atlasa (ALE), naslednje leto pa je na Šlezijski univerzi v Katovicah doktoriral z disertacijo Alternativno iskanje slovniških modelov v slovenskem knjižnem jeziku. Skrbel je za tonematiko v slovarskem delu Slovenskega pravopisa 2001.

 Na Filozofski fakulteti je v letih 1996–2010 predaval predmet Uvod v slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Mariboru.

Raziskovalna področja
Jezikoslovje H350
Fonetika in fonologija H351
Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa H352
Primerjalno jezikoslovje H380
Narodopisje H400
Nauk o narečjih H401
Baltski in slovanski jeziki in književnosti H590

Ključne besede
dialektologija
primerjalno jezikoslovje
glasoslovje
slovnica
semiotika