Osnovni podatki
11. januar 2021 ob 8:00 do 15. februar 2021 ob 23:00

Organizator
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Opis

Spoštovani,

pobudniki 1. Slovenskega pravorečnega posveta, ki so ga 15. decembra 2020
priredili Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša, in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smo k izvedbi
posveta pristopili s tako usklajeno definicijo govorjenega slovenskega
knjižnega jezika:

 Knjižni jezik se uresničuje pisno ali govorno. Tako kot pisna ima tudi
govorjena uresničitev knjižnega jezika poleg osnovne sporazumevalne
funkcije tudi nacionalnoreprezentativno in nacionalnopovezovalno vlogo.
Medtem ko je pisna uresničitev slovenskega knjižnega jezika v javnem in
uradnem govornem položaju tako rekoč enaka za vse pišoče in se
variantnost kaže le v posameznostih, pa je variantnost glasovne ravnine
govorjenega knjižnega jezika zaradi različnih narečnih podlag,
tujejezičnih vplivov in nalikovnih procesov prisotna že v izhodišču.
Variantnost je omejena predvsem na določen obseg segmentnih in predvsem
suprasegmentnih lastnosti, ki jim govorci v javnih in uradnih govornih
položajih ter njihovi poslušalci pripisujemo nezaznamovanost in splošno
sprejemljivost.

 Tako utemeljeni govorjeni knjižni jezik velja za kultivirano rabo
jezika, ta pa je z vidika normativnosti hkrati izhodiščno vrednotenjsko
merilo za vse druge socialno- in funkcijskozvrstne govorjene rabe. Tako
kot pri pisni uresničitvi jezika sta knjižna norma in knjižna raba tudi
v govorjeni uresničitvi v vzajemno soodvisnem odnosu.

To besedilo kot predlog ponujamo v javno razpravo, v kateri pričakujemo
kritičen odziv strokovne javnosti, predloge in dopolnila, ki bi jih
vključili v osnovno besedilo ali nastajajoča pojasnila, ki bodo sestavni
del definicije.

Tokratni pravorečni posvet se je osredinil na vprašanje tonemskih in
kolikostnih nasprotij v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku. Podpisani
smo na posvetu predstavili dva predloga sklepov, ki se glasita:

     * Tonemska in netonemska izreka sta v govorjenem slovenskem knjižnem
jeziku enakovredni.
     * Različica govorjenega slovenskega knjižnega jezika brez izraženih
kolikostnih nasprotij na naglašenih samoglasnikih je dopustna, vendar ne
prednostna.

Tudi ta dva predloga, prosimo, vzemite v pretres, predlagajte dopolnitve
in morebitne spremembe ter dodatke.

Vaše odzive pričakujemo do konca 15. februarja 2021 na naslov
pravorecje@zrc-sazu.si. Pišite nam tudi, če se s predlogi strinjate.

Jožica Škofic, Tanja Mirtič, Marko Snoj in Hotimir Tivadar