Jezikovna svetovalnica

Spletno mesto z naslovom Jezikovna svetovalnica je od leta 2012 zasnovano kot rastoča spletna publikacija, ki je ne le svetovalnica pri jezikovnih težavah uporabnikov slovenščine, temveč prek indeksa ključnih besed in jezikoslovnih področij, na katera ta spadajo, tudi urejena zbirka jezikovnih vprašanj. Ta so največkrat povezana s pravopisom in slovnico, precej pa je tudi odgovorov na vprašanja, ki jih poraja jezikovni razvoj.

Uredniški odbor
Od aprila 2014 ima svetovalnica uredniški odbor, ki ga sestavljamo Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (moderatorka), Nataša Gliha Komac in Peter Weiss, od januarja 2016 pa sodelujeta v uredniškem odboru tudi Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak.

Iskanje odgovorov na jezikovne zadrege  
Na veliko vaših jezikovnih vprašanj smo že odgovorili in jih je mogoče najti s pomočjo iskalnika po vprašanjih. Koristen pripomoček je tudi seznam ključnih besed. Pri iskanju ustreznih jezikovnih možnosti si lahko najprej pomagate s slovarji in priročniki, ki smo jih izdali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Najdete jih na portalu Fran, kjer so predstavljena tudi pravopisna pravila.

Terminološka vprašanja
Če imate konkretne poimenovalne težave z izbiro ustreznega izraza oz. termina ali s specifiko posamezne stroke, poiščite pomoč na Terminologišču, v razdelku Terminološko svetovanje.

Etimološka vprašanja
V svetovalnico dobivamo tudi precej etimoloških poizvedb, zlasti takih, ki se navezujejo na priimke. Ker je svetovanje namenjeno reševanju normativnih in splošnih jezikovnih zadreg, etimološka osvetlitev pa ne sodi v ta okvir, na ta vprašanja odgovarjamo izjemoma.

Kako zastavite vprašanje?
Če ste še vedno v zadregi, nam lahko zastavite jezikovno vprašanje s klikom na povezavo zastavi novo jezikovno vprašanje (na desni strani zaslona). Za ustreznejši odgovor moramo uporabnikom včasih zastaviti tudi dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da v spodnje polje okenca vpišite svoj e‑naslov.

Odgovori
Odgovor boste lahko prebrali na tem spletnem portal v obdobju do treh tednov, če bomo presodili, da je tematika zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, in če je problem povezan z vrzeljo v kodifikaciji ali jezikovnem opisu. Pri nekaterih zadregah svetovanje ne more nadomestiti pogovora z lektorjem in celovitega jezikovnega pregleda.

Uporaba vprašanj
Vsebinska analiza posameznih vprašanj ponuja raziskovalcem slovenskega jezika pomembno zbirko podatkov, ki so potrebni za snovanje novih priročnikov, prilagojenih izrecno izraženim potrebam jezikovnih uporabnikov. Vaše vprašanje bo objavljeno na spletni strani in uporabljeno pri analiziranju uporabniških zadreg in potreb.

Osebni podatki
Na portalu ne objavljamo besedil, v katerih so navedena imena tretjih oseb in ki jih ni mogoče anonimizirati. 

Licenčni pogoji

Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. 

V Ljubljani, 30. januarja 2015 in 24. februarja 2016

Ekipa Jezikovne svetovalnice

 

Odgovori na vprašanja

Kdaj »isti« popraviti v »enak«? Ključne besede: pomenska razlaga v slovarju; enakisti; sopomenskost; leksika; SSKJ; normativnost

Vprašanje: že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi Več...

Odgovor: Pogosto so za nastanek pomensko nelogičnih stavčnih zgradb res »krivi« normativni priročniki, ki ne upoštevajo, da se prek govorjenega jezika sčasoma spreminja tudi knjižni jezik. Pri paru isti in enak se srečujemo z (za današnje pojmovanje) precej umetno normativno razdelitvijo rabe, Več...
Kako prevesti »Barents Euro-Arctic Council« Ključne besede: pravopis; besedotvorje; vezaj; priredne zloženke; zloženke; evroarktični

Vprašanje: Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me Več...

Odgovor: Pri tako imenovanih vezalnih zloženkah, ki imajo v podstavi priredno zvezo (dve ali več enakovrednih sestavin), v zapisu pa raba niha od zapisov z vezajem (avstro-ogrski) do zapisov brez njega (laktovegetarijanci), se v Pravopisni komisiji pri SAZU odločamo, da bi pravilo spremenili. Takole Več...
Ime romunske valute Ključne besede: pisne dvojnice; lev/lej; pravopis; leksika

Vprašanje: Kakšno je slovensko ime za romunsko valuto? Banka Slovenije jo poimenuje kot romunski lev, kar je dobesedni prevod. Možnosti so še leu (uradni list EU?) in lej (SSKJ). V pravopisu je za lej omenjeno le, da je to denarna enota. V etimoloških slovarjih besede lej ni.

Odgovor: Romunska denarna enota je romunski lev ali v dovolj enoumnem sobesedilu lev, saj svojo denarno enoto tako imenujejo tudi Bolgari – pri njih je bolgarski lev in tudi samo lev, če je sobesedilo dovolj jasno. Z rabo enako imenovanega denarja v celo sosednjih državah je torej nekako tako kot pri Več...
Izvor priimka »Škrobar« Ključne besede: etimologija; izvor besede; Škrobar

Vprašanje: Zanima me izvor in pomen priimka Škrobar.

Odgovor: Priimek Škrobar (205 oseb, od tega 107 v pomurski, 69 pa v podravski statistični regiji) je nastal iz glagola škrobati ‘praskati', najverjetneje kot vzdevek. Silvo Torkar  (maj 2016)
Poimenovanja pripadnikov: če je ime pripadnika enako imenu skupine ... Ključne besede: pravopis; mala/velika začetnica; imena pripadnikov

Vprašanje: Pripadniki organizacij ... so v pravopisu pisani z malo začetnico, kajne? Če pa je moj otrok v skupini Ježki, je pravilno, da napišem: ježki so šli na sprehod? Ali je pravilno Ježki (bi se mi zdelo veliko bolj logično)?

Odgovor: Res je, poimenovanja za pripadnike različnih skupin, tudi če so izpeljana iz lastnih imen in kratic, pišemo z malo začetnico (pilovec, krimovka, poptevejevec, udbovec, aleksandrinka …). Tako je zapisano tudi v pravopisnih pravilih. Od teh imen je treba ločiti take, ki niso izpeljanke oz. Več...
Izvor priimka »Muc« Ključne besede: etimologija; izvor besede; Muc

Vprašanje: Zanima me nastanek priimka Muc. Priimek izhaja iz Bele krajine, zanimivo pa je, da sta se tako pisala moja babica in moj dedek, čeprav nista bila v sorodu. Imam občutek, da priimek ne izhaja iz poimenovanja za žival. 

Odgovor: Priimek Muc (182 oseb, od tega 90 v jugovzhodni, 56 pa v osrednjeslovenski statistični regiji).  Mogoče je, da je priimek nastal kot vzdevek iz vabnega klica za mačke. Toda glede na to, da je žarišče priimka v Beli krajini, je morda povezan s srbohrvaškim glagolom mucati Več...
Izvor priimka »Cvetrežnik« Ključne besede: etimologija; izvor besede; Cvetrežnik

Vprašanje: Zanima me izvor priimka Cvetrežnik.

Odgovor: Priimek Cvetrežnik je nosilo 1. 1. 2015 samo 59 oseb, od tega 24 v goriški statistični regiji. Nastal je kot stanovniško ime iz imena zaselka Cvetrež v Kalu nad Kanalom. Oblika Cvetrež je nastala z disimilacijo in premetom iz prvotne oblike *Čretvež, izpričane v drugih delih Slovenije in Več...
»Nič« v zanikanih stavkih Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje; nič

Vprašanje: Kako se (bolj) pravilno reče oz. zapiše: Nič nismo naredili. ali Ničesar nismo naredili.

Odgovor: Sodobna norma dopušča obe možnosti. Kaj je bolje, pa je odvisno od tega, kar želimo povedati. Beseda nič je namreč lahko prislov, ki odgovarja na vprašanje koliko? Na vprašanje Koliko ste naredili? je torej bolje odgovoriti Nič nismo naredili, saj je prislov nepregibna besedna vrsta. Več...
Kako sklanjamo priimek »Pišek« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; Pišek

Vprašanje: Odstop člana Franca Piška ali Franca Pišeka. Kaj je prav?

Odgovor: V knjižnem jeziku je rodilnik Franca Piška. Narečno in pogovorno je predvsem na vzhodu slovenskega jezikovnega prostora uveljavljeno Pišeka (in npr. Frančeka), kar potem išče in najde poti v druge socialne zvrsti. Vendar pa tudi sam knjižni jezik pozna pri nekaterih priimkih odstopanja od Več...
Sklanjanje priimka »Kikelj« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; daljšanje osnove

Vprašanje: Kako se pravilno sklanja priimek moškega s priimkom KIKELJ; torej, Kiklja ali Kikeljna?

Odgovor: Priimek Kikelj sklanjamo tako, da od rodilnika naprej v osnovi opuščamo polglasnik: Kikelj Kiklja Kiklju Kiklja … Podaljšava z n, ki jo omenjate, je v knjižni slovenščini redka. V knjižni jezik je verjetno prišla zaradi narečne (gorenjsko, koroško: prijatelj prijateljna) in starinske Več...
Pravopisci o Panamskih dokumentih ... Ključne besede: pravopis; mala/velika začetnica; stvarno lastno ime; panamski dokumenti

Vprašanje: Zadnje dni zelo odmeva mednarodni projekt preiskovalnih novinarjev Panama Papers. Kako to poimenovanje pravilno slovenimo: je to stvarno ime za neumetnostno besedilo in se ga zapisuje z veliko začetnico (torej Panamski dokumenti) ali pa gre zgolj za vrstno poimenovanje in bi bila primernejša Več...

Odgovor: Dokumenti, ki razkrivajo, kako se premožni politiki, uradniki in zvezdniki prek podjetja s sedežem v Panami izmikajo davčnim obveznostim, so bili ob objavi v začetku aprila 2016 imenovani panamski dokumenti (angleško Panama Papers). Ker gre za milijone dokumentov, katerih število bo verjetno Več...
Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik (Učim se nemščino) Ključne besede: skladnja; vezljivost; rodilnik; tožilnik

Vprašanje: Učim se nemščine ali učim se namščino

Odgovor: Najpogostejša glagolska vezavnost je tožilniška (že več let uči nemščino), ki pa se premenjuje z rodilniško npr. ob zanikanju (ne učim nemščine), ob posamostaljenju glagola (učenje nemščine), ob posebnih vrstah glagolov (naučiti se nemščine) ipd. Če se ustavimo pri zadnji Več...