Jezikovna svetovalnica

Spletno mesto z naslovom Jezikovna svetovalnica je od leta 2012 zasnovano kot rastoča spletna publikacija, ki je ne le svetovalnica pri jezikovnih težavah uporabnikov slovenščine, temveč prek indeksa ključnih besed in jezikoslovnih področij, na katera ta spadajo, tudi urejena zbirka jezikovnih vprašanj. Ta so največkrat povezana s pravopisom in slovnico, precej pa je tudi odgovorov na vprašanja, ki jih poraja jezikovni razvoj.

Uredniški odbor
Od aprila 2014 ima svetovalnica uredniški odbor, ki ga sestavljamo Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (moderatorka), Nataša Gliha Komac in Peter Weiss, od januarja 2016 pa sodelujeta v uredniškem odboru tudi Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak.

Iskanje odgovorov na jezikovne zadrege  
Na veliko vaših jezikovnih vprašanj smo že odgovorili in jih je mogoče najti s pomočjo iskalnika po vprašanjih. Koristen pripomoček je tudi seznam ključnih besed. Pri iskanju ustreznih jezikovnih možnosti si lahko najprej pomagate s slovarji in priročniki, ki smo jih izdali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Najdete jih na portalu Fran, kjer so predstavljena tudi pravopisna pravila.

Terminološka vprašanja
Če imate konkretne poimenovalne težave z izbiro ustreznega izraza oz. termina ali s specifiko posamezne stroke, poiščite pomoč na Terminologišču, v razdelku Terminološko svetovanje.

Etimološka vprašanja
V svetovalnico dobivamo tudi precej etimoloških poizvedb, zlasti takih, ki se navezujejo na priimke. Ker je svetovanje namenjeno reševanju normativnih in splošnih jezikovnih zadreg, etimološka osvetlitev pa ne sodi v ta okvir, na ta vprašanja odgovarjamo izjemoma.

Kako zastavite vprašanje?
Če ste še vedno v zadregi, nam lahko zastavite jezikovno vprašanje s klikom na povezavo zastavi novo jezikovno vprašanje (na desni strani zaslona). Za ustreznejši odgovor moramo uporabnikom včasih zastaviti tudi dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da v spodnje polje okenca vpišite svoj e‑naslov.

Odgovori
Odgovor boste lahko prebrali na tem spletnem portal v obdobju do treh tednov, če bomo presodili, da je tematika zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, in če je problem povezan z vrzeljo v kodifikaciji ali jezikovnem opisu. Pri nekaterih zadregah svetovanje ne more nadomestiti pogovora z lektorjem in celovitega jezikovnega pregleda.

Uporaba vprašanj
Vsebinska analiza posameznih vprašanj ponuja raziskovalcem slovenskega jezika pomembno zbirko podatkov, ki so potrebni za snovanje novih priročnikov, prilagojenih izrecno izraženim potrebam jezikovnih uporabnikov. Vaše vprašanje bo objavljeno na spletni strani in uporabljeno pri analiziranju uporabniških zadreg in potreb.

Osebni podatki
Na portalu ne objavljamo besedil, v katerih so navedena imena tretjih oseb in ki jih ni mogoče anonimizirati. 

Licenčni pogoji

Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. 

V Ljubljani, 30. januarja 2015 in 24. februarja 2016

Ekipa Jezikovne svetovalnice

 

Odgovori na vprašanja

So smetnjaki »medovarni« ali »medvedovarni«? Ključne besede: besedotvorje; besedotvorne dvojnice; medovaren/medvedovaren

Vprašanje: Mene pa zanima, kateri prevod bear-resistant compost bin je pravilnejši - medovaren ali medvedovaren smetnjak/zabojnik? Ali bi bilo bolje kar opisno, npr. zabojnik z zaščito proti medvedom?

Odgovor: Pridevnik medovaren (npr. smetnjak, kompostnik) je v primerjavi z medvedovaren kratek, gospodaren, in ko se ga navadimo, nam lahko pomeni 'tak, ki ščiti, varuje vsebino pred medvedi'. Pri slovensko govorečih/pišočih ta oblika ne sme povzročiti zmede ali nejasnosti; če predvidevamo, da se bo Več...
Pisec ženskega spola je ... piska? Ključne besede: besedotvorje; ženska poimenovanja; piska

Vprašanje: V današnjem Večeru me je zmotil izraz piska v pomenu pisec ženskega spola. Na spletni strani Fran te besede sploh ni. Ali je pravilna oziroma, kako se reče piscu v ženski obliki?  

Odgovor: Oblika piska je res še nestandardizirana, očitno pa so jo posamezniki že začeli uveljavljati, na kar kaže tudi gradivo v besedilnem korpusu Gigafida, ki sicer vsebuje le besedila do leta 2011: Da pa ne bomo naštevali dela predvsem tujih avtorjev, naj izpostavimo rusko pisko Aleksandro Več...
Kaj pomeni izraz »vojena krava«? Ključne besede: frazem; pomenska razlaga; pomenoslovje; vojen

Vprašanje: Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena? Gre za izpeljanko od voditi? 

Odgovor: Frazem (pregovor, rek) Krava še ni bila vojena pa že skače v hlevu teliček in vzporednico Koza ni še bila vojena pa že teka mladič po polju je objavila Helena Ložar-Podlogar kot edini enoti v rubriki nezakonski otroci/matere, in sicer po rokopisnih zapisih z Dolenjske pisatelja Janeza Več...
Izvor priimka »Ramuta« Ključne besede: etimologija; izvor besede; Ramuta

Vprašanje: Pozdravljeni, zanima me izvor priimka Ramuta.  Ali je mogoče kakšna povezava med priimki Ramuta, Premuta in Lamut? 

Odgovor: Priimek Ramuta (64 oseb, od tega 38 v jugovzhodni Sloveniji) ima žarišče, sodeč po podatkih belokranjskih urbarjev (izdajo pripravil Dušan Kos 1991), na Osojniku (pri Semiču). V urbarju 1674 zasledimo zapise Romatta, Ramatha, v urbarju 1690-99 pa Romutta, Romutha (vse na Več...
Raba pridevnikov »visok« in »velik« ob fizikalnih veličinah Ključne besede: izbira ustrezne besede; pomenoslovje; stilistika

Vprašanje: Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago: Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih Več...

Odgovor: O rabi obeh pridevnikov smo v svetovalnici že pisali: So stroški "veliki" ali "visoki"? Ali se delež nečesa povečuje ali povišuje? V procesu ponatančenja jezika, kateremu smo priča danes zlasti v tehniških strokah, se vse bolj nagibamo k uporabi take zveze, s katero se Več...
Zapis zveze »turistično-rekreacijski center« Ključne besede: besedotvorje; zloženke; priredne zloženke; pisanje skupaj ali narazen; turistično-rekreacijski; pravopis

Vprašanje: Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen. 

Odgovor: Zloženka v zvezi turistično-rekreacijski center je priredna, torej jo pišemo z vezajem, saj gre za center, kjer se izvaja turistična IN rekreacijska dejavnost. Turistične rekreacije zaenkrat še ne poznamo, zato bi bil zapis skupaj neprimeren. Res pa obstajajo – sicer redki – primeri, ko Več...
Sklanjanje imena »Nikola Tesla« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; Nikola Tesla

Vprašanje: Kako pravilno sklanjamo Nikola Tesla? Zanimajo me vsi skloni, še posebej rodilnik. 

Odgovor: Na podobni vprašanji smo v svetovalnici že odgovorili (Matija Gogala in Jaka Megla in Hotko). Imena in priimke, ki se končajo na -a, lahko sklanjamo po drugi moški ali prvi moški sklanjatvi, vendar pa ime in priimek ne uresničujeta vedno vseh sistemskih možnosti. Mogoče je tudi mešanje Več...
Kako se vežejo predlogi? Ključne besede: skladnja; predlog

Vprašanje: Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.      rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za      dajalnik: h/k, proti, Več...

Odgovor: Če na portal Fran izberete “Napredno iskanje” in izberete med slovarji Slovenski pravopis, v polje desno pa vpišete med oznake “predl.”, dobite naslednji seznam: Seznam iztočnic v slovenskem pravopisu z oznako predlog Seznam vam ponuja verodostojne podatke o vezavi predlogov, s Več...
Se znak za evre drži številke spredaj ali ne? Ključne besede: stičnost; posebna pisna znamenja

Vprašanje: Se piše 100 € ali 100€? Stično ali nestično?

Odgovor: Piše se nestično, torej s presledkom med številko (tu 100) in simbolom € ali kratico EUR ali izpisanim evrov ipd. (slednje je treba sobesedilno prilagajati številski vrednosti, recimo 101 evro ali 100,30 evra). Le pred besedo evrov ipd. je številka lahko zapisana z besedo: sto evrov. Več...
Pridevnik na -ski iz imena »Auschwitz« Ključne besede: tvorba pridevnikov; besedotvorje; auschwiški

Vprašanje: Kako iz Auschwitza tvorimo vrstni pridevnik?

Odgovor: Slovenski pravopis 2001 v slovarju ob krajevnem imenu Auschwitz [áušvic] navaja pridevnik auschwiški, kar je sistemsko dobra rešitev, ki jo potrjujejo pravopisna pravila s členom 985: če se govorjena podstava končuje na s z c č ž š dž k g h, se ti glasovi zamenjajo s š, -ski pa izgubi Več...
Sklanjanje samostalnika »Lapanje« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; Lapanje

Vprašanje: Kako se pravilno sklanja priimek Lapanje?

Odgovor: Priimek Lapajne in tudi različico Lapanje sklanjamo na enak način: osnovo podaljšujemo s t, zato Lapajne – Lapajneta in Lapanje – Lapanjeta, pridevnika iz njiju pa sta v moškem spolu ednine Lapajnetov in Lapanjetov.   Helena Dobrovoljc (junij 2016)
Zapisovanje ur Ključne besede: posebna pisna znamenja; vezaj; pomišljaj; zapis ure

Vprašanje: Zanima me kako pravilno zapišemo ure, npr. trajanja določenega predavanja. Primer: 8.00 - 12.00 ali 8.00-12.00 ali kako drugače.

Odgovor: Za vaš primer pravopisna pravila predvidevajo zapis s stičnim pomišljajem, in sicer pri polnih urah 8–12 ali 8.00–12.00. Edino slednje prihaja v poštev pri natančneje navedenih minutah: 8.00–11.45 ali 8.15–11.05. (Nenavaden bi bil nesimetrični način pisanja na način 8–11.45 ali Več...