Obvestilo

V mesecu avgustu bo jezikovna svetovalnica na dopustu. V tem času bomo spletne strani prenovili, posodobili in vam nekoliko olajšali iskanje po že odgovorjenih vprašanjih. 
Odgovore na izbrana prispela vprašanja, na katera nismo še nikoli odgovarjali, boste lahko prebrali v septembru ali oktobru.
Zahvaljujemo se za razumevanje in želimo prijetne počitnice vsem obiskovalcem naših spletnih strani.
Uredniki

 

Jezikovna svetovalnica

Spletno mesto z naslovom Jezikovna svetovalnica je od leta 2012 zasnovano kot rastoča spletna publikacija, ki je ne le svetovalnica pri jezikovnih težavah uporabnikov slovenščine, temveč prek indeksa ključnih besed in jezikoslovnih področij, na katera ta spadajo, tudi urejena zbirka jezikovnih vprašanj. Ta so največkrat povezana s pravopisom in slovnico, precej pa je tudi odgovorov na vprašanja, ki jih poraja jezikovni razvoj.

Uredniški odbor
Od aprila 2014 ima svetovalnica uredniški odbor, ki ga sestavljamo Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (moderatorka), Nataša Gliha Komac in Peter Weiss, od januarja 2016 pa sodelujeta v uredniškem odboru tudi Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak.

Iskanje odgovorov na jezikovne zadrege  
Na veliko vaših jezikovnih vprašanj smo že odgovorili in jih je mogoče najti s pomočjo iskalnika po vprašanjih. Koristen pripomoček je tudi seznam ključnih besed. Pri iskanju ustreznih jezikovnih možnosti si lahko najprej pomagate s slovarji in priročniki, ki smo jih izdali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Najdete jih na portalu Fran, kjer so predstavljena tudi pravopisna pravila.

Terminološka vprašanja
Če imate konkretne poimenovalne težave z izbiro ustreznega izraza oz. termina ali s specifiko posamezne stroke, poiščite pomoč na Terminologišču, v razdelku Terminološko svetovanje.

Etimološka vprašanja
V svetovalnico dobivamo tudi precej etimoloških poizvedb, zlasti takih, ki se navezujejo na priimke. Ker je svetovanje namenjeno reševanju normativnih in splošnih jezikovnih zadreg, etimološka osvetlitev pa ne sodi v ta okvir, na ta vprašanja odgovarjamo izjemoma.

Kako zastavite vprašanje?
Če ste še vedno v zadregi, nam lahko zastavite jezikovno vprašanje s klikom na povezavo zastavi novo jezikovno vprašanje (na desni strani zaslona). Za ustreznejši odgovor moramo uporabnikom včasih zastaviti tudi dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da v spodnje polje okenca vpišite svoj e‑naslov.

Odgovori
Odgovor boste lahko prebrali na tem spletnem portal v obdobju do treh tednov, če bomo presodili, da je tematika zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, in če je problem povezan z vrzeljo v kodifikaciji ali jezikovnem opisu. Pri nekaterih zadregah svetovanje ne more nadomestiti pogovora z lektorjem in celovitega jezikovnega pregleda.

Uporaba vprašanj
Vsebinska analiza posameznih vprašanj ponuja raziskovalcem slovenskega jezika pomembno zbirko podatkov, ki so potrebni za snovanje novih priročnikov, prilagojenih izrecno izraženim potrebam jezikovnih uporabnikov. Vaše vprašanje bo objavljeno na spletni strani in uporabljeno pri analiziranju uporabniških zadreg in potreb.

Osebni podatki
Na portalu ne objavljamo besedil, v katerih so navedena imena tretjih oseb in ki jih ni mogoče anonimizirati. 

Licenčni pogoji

Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. 

V Ljubljani, 30. januarja 2015 in 24. februarja 2016

Ekipa Jezikovne svetovalnice

 

Odgovori na vprašanja

Sklanjanje priimka »Rajšter« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; Rajšter

Vprašanje: Kako se pravilno sklanja priimek Rajšter?

Odgovor: Priimek Rajšter se pri nekaterih nosilcih priimka izgovarja s polglasnikom v drugem zlogu, zato se sklanja z neobstojnim polglasnikom: Rajšter, Rajštra, Rajštru, Rajštra, pri Rajštru, z Rajštrom. Za druge se ta priimek izgovarja v drugem zlogu z e, zato se njegova osnova podaljšuje z j Več...
Pregibanje priimka »Čavš« Ključne besede: sklanjanje lastnih imen; oblikoslovje; Čavš

Vprašanje: Zanima me, kako se sklanja priimek Čavš (Aleks Čavš, Tina Čavš). Kako pa je s tem: Čigava hiša? Čavševa/ Čavževa hiša

Odgovor: Priimek Čavš sklanjamo po vzorcu 1. moške sklanjatve, tj. korak (korak koraka koraku korak …), zaradi končnega č pa ima ta sklanjatev posebnosti in končniški o v orodniku ednine ter rodilniku, dajalniku in orodniku dvojine in množine zamenja e. Podobno tudi bolj znani priimki, npr. Pirš, Več...
»Pot na Zali rovt«: kje pisati veliko ali malo začetnico Ključne besede: pravopis; mala/velika začetnica; zemljepisna imena

Vprašanje: Preselili smo se na naslov z večbesednim imenom in me zanima pravilen zapis: Pot na Zali Rovt ali Pot na Zali rovt?

Odgovor: Ime Pot na Zali rovt je nenaselbinsko (= nekrajevno) ime, tako v celoti, saj z njim označimo ime ulice/poti, kot tudi v zadnji sestavini, saj Zali rovt označuje stanovanjsko sosesko. Za nenaselbinska imena velja, da pišemo vse sestavine z malo začetnico, razen prve sestavine in lastnih imen Več...
Izvor besede »Betanja« Ključne besede: izvor besede; etimologija

Vprašanje: Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Odgovor: Krajevno ime Betanja je nastalo iz *Bitanja (vas) in prvotno označuje naselbino, ki jo je ustanovil nekdo z imenom Bitan. Tvorjeno je torej tako kot npr. Bojanja vas iz Bojan. Bitan je staro slovensko osebno lastno ime, ki se ohranja še v priimku Bitanc in po Torkarju tudi v krajevnem imenu Več...
Kako prevesti zvezo »zero waste«? Ključne besede: prevajanje; prevzete besede in besedne zveze; zero waste

Vprašanje: Zadnje čase se veliko govori o konceptu Zero waste, nekateri so poslovenili v Brez odpadkov, drugi v Nič odpadkov. Zanima me, kako se prav napiše angleška verzija (Zero Waste, Zero waste), v kakšnem primeru se obe besedi pišeta z malo začetnico; ali slovensko pišemo nič (kar bi bil kalk) Več...

Odgovor: Besedna zveza zero waste (sama bi jo zapisovala tako, kar z malimi črkami, kot smo vajeni pri prevzemanju občnoimenskih zvez iz angleščine) se pojavlja v različnih besedilnih okoljih in pomenih, ki izvirajo iz skladenjskega položaja, od tega je odvisen tudi prevod, npr. brez odpadkov kot Več...
Kako okrajšati naziv dvojni magister? Ključne besede: okrajšave; nazivi

Vprašanje: V juniju 2016 sem zaključila podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja ekonomija in poslovne vede. V juliju 2016 sem zaključila še en podiplomski študij in pridobila naziv: magistra znanosti s področja davčnega prava. Vidim, da je kratica za dvojnega doktorja Več...

Odgovor: Ker v okrajšavi ddr. prvi d predstavlja okrnjeno okrajšavo dr. (celotna okrajšava torej hoče reči doktor + doktor ali tudi dvojni doktor ali kako ustrezno v kakem tujem jeziku), kar dokazuje okrajšava dddr. za trojnega doktorja znanosti, bi za osebo z dvema magisterijema pričakovali Več...
Izvor priimkov »Trkman« in »Škvarč« Ključne besede: etimologija; izvor besede

Vprašanje: Zanima me, kako je nastal priimek Trkman in kako priimek Škvarč. Oba mi zvenita precej neslovensko, čeprav so moji stari starši nedvomno Slovenci. Gre za slovenska priimka? Kaj pomenita?

Odgovor: Priimek Trkman je nosilo 1. 1. 2015 samo 58 oseb (23 goriška, 20 osrednjeslovenska statistična regija). Priimek je nastal domnevno iz enako zvenečega vzdevka, izpeljanega iz glagola trkati 'gruliti', označevala pa je najbrž človeka, ki je veliko govoril. Osnova glagola trkati je onomatopejska Več...
Izvor priimka »Berdajs« Ključne besede: etimologija; izvor besede

Vprašanje: Bi mogoče vedeli iz kje izvira priimek Berdajs in kakšen je njegov pomen? 

Odgovor: Priimek Berdajs je na 1. 1. 2015 nosilo v RS 170 oseb, njuni različici Berdavs in Brdajs pa 18 oz. 8. Nastal je kot vzdevek iz občnega imena brdavs ‘grobijan, okoren človek’. Beseda je prevzeta iz srednjevisokonemške burduz ‘romarska palica’, zadnje izhodišče pa je latinsko burdus Več...
V kakšnem razmerju sta besedi »klient« in »stranka«? Ključne besede: pomenoslovje; pomenska razlaga v slovarju; sopomenskost; SSKJ

Vprašanje: Opravljam hipnozo in hipno terapijo kot certificiran hipnoterapevt OHTC. Sem pred dilemo kako nasloviti osebo, ki pride k meni na terapijo ali klient ali stranka. Paciente obravnava zgolj zdravnik medicine. 

Odgovor: Besedi klient in stranka sta delni sopomenki, saj obe pomenita tudi 'oseba v odnosu do osebe, organizacije, organa, ki ji opravlja določene storitve'. Medtem ko je ta pomen pri besedi stranka star že vsaj sto let, pa je v besedi klient po angleškem zgledu posplošen šele pred kratkim. V času, Več...
Preobrazba kratice v besedo Ključne besede: kratice; oblikoslovje; pravopis

Vprašanje: Opazila sem, da se v časopisih za AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) pogosto uporblja zapis Ajpes/Ajpesa, predvsem pri sklanjanju. Je tak zapis pravilen? 

Odgovor: Uradna kratična imena organizacij seveda pišemo v obliki kratice, ki je, če se ne končuje na -A, praviloma moškega slovničnega spola: AJPES, na AJPES-u. Vse pogosteje pa se kratice zaradi praktičnosti in zaradi izgovora, ki ni črkovalen, pišejo tudi kot običajne besede: tako Več...
Kako zapisati »bionanočip«? Ključne besede: pravopis; pisanje skupaj ali narazen; zloženke

Vprašanje: Kakšen bi bil pravilni zapis bionanočipa? Predpostavljam, da vse pisano skupaj (vnos v terminološki zbirki institucij EU IATE, št. 2232825)

Odgovor: Pri zapisu zloženke nanočip nimamo težav, saj slovenski priročniki navajajo samo zapis skupaj. Dilemo povzroči predpona bio-, ki lahko nastopa v zloženki (zapis skupaj) ali besedni zvezi (zapis narazen). SSKJ2 navaja pri iztočnici bio.. dva pomena: nanašajoč se na življenje, živo Več...
Kako zapisati podatke na vizitko? Ključne besede: stilistika; zapis telefonskih številk

Vprašanje: Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...). Primer za mobilni telefon: Mobilni telefon: Mobilni tel.: Prenosni telefon: Prenosni tel.: M: GSM: Št. Več...

Odgovor: (1) V zadnjem desetletju in pol se je zelo razširilo kratko zapisovanje rubrik za stike v naslovih na vizitkah in tudi sicer takole: T – telefonska številka M – mobilna številka F – telefaks (kjer ga še imajo) E – elektronski naslov S (ali za bolj svetovljanske W) – Več...