Obvestilo

V mesecu avgustu bo jezikovna svetovalnica na dopustu. Odgovore na izbrana prispela vprašanja, na katera nismo še nikoli odgovarjali, boste lahko prebrali v septembru ali oktobru. Zahvaljujemo se za razumevanje in želimo prijetne počitnice vsem obiskovalcem naših spletnih strani.
Uredniki

 

Jezikovna svetovalnica

Spletno mesto z naslovom Jezikovna svetovalnica je od leta 2012 zasnovano kot rastoča spletna publikacija, ki je ne le svetovalnica pri jezikovnih težavah uporabnikov slovenščine, temveč prek indeksa ključnih besed in jezikoslovnih področij, na katera ta spadajo, tudi urejena zbirka jezikovnih vprašanj. Ta so največkrat povezana s pravopisom in slovnico, precej pa je tudi odgovorov na vprašanja, ki jih poraja jezikovni razvoj.

Uredniški odbor
Od aprila 2014 ima svetovalnica uredniški odbor, ki ga sestavljamo Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc (moderatorka), Nataša Gliha Komac in Peter Weiss, od januarja 2016 pa sodelujeta v uredniškem odboru tudi Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak.

Iskanje odgovorov na jezikovne zadrege  
Na veliko vaših jezikovnih vprašanj smo že odgovorili in jih je mogoče najti s pomočjo iskalnika po vprašanjih. Koristen pripomoček je tudi seznam ključnih besed. Pri iskanju ustreznih jezikovnih možnosti si lahko najprej pomagate s slovarji in priročniki, ki smo jih izdali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Najdete jih na portalu Fran, kjer so predstavljena tudi pravopisna pravila.

Terminološka vprašanja
Če imate konkretne poimenovalne težave z izbiro ustreznega izraza oz. termina ali s specifiko posamezne stroke, poiščite pomoč na Terminologišču, v razdelku Terminološko svetovanje.

Etimološka vprašanja
V svetovalnico dobivamo tudi precej etimoloških poizvedb, zlasti takih, ki se navezujejo na priimke. Ker je svetovanje namenjeno reševanju normativnih in splošnih jezikovnih zadreg, etimološka osvetlitev pa ne sodi v ta okvir, na ta vprašanja odgovarjamo izjemoma.

Kako zastavite vprašanje?
Če ste še vedno v zadregi, nam lahko zastavite jezikovno vprašanje s klikom na povezavo zastavi novo jezikovno vprašanje (na desni strani zaslona). Za ustreznejši odgovor moramo uporabnikom včasih zastaviti tudi dodatno vprašanje, zato je zaželeno, da v spodnje polje okenca vpišite svoj e‑naslov.

Odgovori
Odgovor boste lahko prebrali na tem spletnem portal v obdobju do treh tednov, če bomo presodili, da je tematika zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, in če je problem povezan z vrzeljo v kodifikaciji ali jezikovnem opisu. Pri nekaterih zadregah svetovanje ne more nadomestiti pogovora z lektorjem in celovitega jezikovnega pregleda.

Uporaba vprašanj
Vsebinska analiza posameznih vprašanj ponuja raziskovalcem slovenskega jezika pomembno zbirko podatkov, ki so potrebni za snovanje novih priročnikov, prilagojenih izrecno izraženim potrebam jezikovnih uporabnikov. Vaše vprašanje bo objavljeno na spletni strani in uporabljeno pri analiziranju uporabniških zadreg in potreb.

Osebni podatki
Na portalu ne objavljamo besedil, v katerih so navedena imena tretjih oseb in ki jih ni mogoče anonimizirati. 

Licenčni pogoji

Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. 

V Ljubljani, 30. januarja 2015 in 24. februarja 2016

Ekipa Jezikovne svetovalnice

 

Odgovori na vprašanja

Kako prevesti termin »migratory species«? Ključne besede: pomenska razlaga; pomenoslovje; terminologija; prevodoslovje

Vprašanje: Prosimo vas za mnenje v zvezi s pridevnikom selivski/selitveni. Zasledili smo namreč, da se pojavljata obe obliki. Kateri pridevnik je po vašem mnenju pravilnejši? V mednarodni konvenciji, ki ureja to področje, je bil angleški termin migratory species preveden kot selitvena vrsta (in ne Več...

Odgovor: Pridevnik selitven po SSKJ pomeni 'nanašajoč se na selitev'. Ker se ptice selivke dejansko selijo, to potovanje pa imenujemo selitev ptic, je njegova raba v zvezi selitvena vrsta popolnoma ustrezna. Že SSKJ navaja zgled selitvene poti ptic. Slovarji slovenskega jezika poznajo v navedenem Več...
Vprašanje glede vejice Ključne besede: pravopis; vejica; ločila

Vprašanje: Zanima me ali je postavitev vejice v naslednjem primeru pravilna? Ljubezen ni nekaj, kar najdeš. Ljubezen je nekaj, kar najde tebe.  

Odgovor: Da, pravilna. Tako so nas naučili v nižjih razredih osnovne šole in pravilo se od tedaj ni spremenilo. Marko Snoj  (julij 2016)
Vejica in veznik »bodisi« Ključne besede: ločila; vejica; pravopis; večbesedni veznik; bodisi da

Vprašanje: Prijazno vas prosim za pojasnilo, ali se pred zvezo "bodisi da" piše vejica ali ne. Primer: Kandidat odda prijavo/,/ bodisi da jo v pdf-formatu pošlje na navedeni naslov/,/ bodisi da jo odda z elektronskim obrazcem. Kaj pa v tem primeru: Mislim, da ne razumete prav mojih Več...

Odgovor: V ločnem priredju, ki uvaja vsebinsko izključujoče se stavke/člene ali take, ki kažejo na možnost izbire, so značilni vezniški pari ali – ali, bodisi – bodisi, bodi – bodi, ki so lahko tudi pomešani: bodisi – ali … Vejice med njimi ne pišemo, ne glede na to, ali tak vezniški Več...
Etimološka razlaga krajevnega imena »Cmereška Gorca« Ključne besede: etimologija; izvor besede; Cmereška Gorca

Vprašanje: Zanima me etimološka razlaga krajevnega imena Cmereška Gorca in priimka Cmerešek, zlasti morebitna zveza med njima.

Odgovor: Naselbinsko ime Cmereška Gorca v srednjeveških virih ni omenjeno, kar zelo verjetno pomeni, da naselja s tem imenom takrat še ni bilo. V 18. stoletju je na Jožefinskem zemljevidu ime zapisano kot Zmerczka Goricza. Upoštevaje dejstvo, da je v srednještajerskem narečju znana beseda cmreka Več...
Imeti metuljčke v trebuhu ... Ključne besede: frazem; skladnja; pomenoslovje; imeti metuljčke v trebuhu

Vprašanje: Prosim za pomoč pri frazemu dobiti/imeti metuljčke v trebuhu. Ali gre za slovenski frazem glede na to, da ga v nobenem od slovarjev ni najti? Zanima me, ali je frazem morda izvorno nemški ali angleški in je torej nemški/angleški kalk. 

Odgovor: Frazem metuljčki v trebuhu, ki označuje ščemenju podobne občutke v času zaljubljenosti, je v slovenščini mlad, saj ga besedilni korpusi ne zasledijo pred letom 2002, slovarji pa ga tudi še niso zaznali. Njegova miselna podstava ni nastala pri nas, temveč je kalk po angleškem butterflies Več...
Sklanjanje dvojnega imena »Neo Noel« Ključne besede: oblikoslovje; sklanjanje lastnih imen; Neo Noel

Vprašanje: Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?

Odgovor: Čeprav se je v preteklosti pogosto sklanjalo dvojna imena le v zadnji sestavini (npr. Jean-Paul Sartre rod.: Jean-Paula Sartra), danes sklanjamo vse sestavine tudi pri dvojnih imenih oz. imenih, povezanih z vezajem (Hans-Dietrich Genscher rod.: Hansa-Dietricha Genscherja). Še toliko bolj to Več...
Kako pisati imena slovenskih pokrajin? Ključne besede: pravopis; zemljepisna imena; imena pokrajin; mala/velika začetnica

Vprašanje: Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico: alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraške pokrajine ter obsredozemske pokrajine. Glede Več...

Odgovor: Pravopisna pravila v členu 63 pravijo, da se z veliko začetnico pišejo poleg držav in njihovih enot tudi pokrajine, npr. Dolenjska, Koprsko, Šlezija ... Poimenovanja, ki jih naštevate, pa pojmujemo kot vrstna, saj je očitno, da opisujejo tip pokrajine in da se poimenovanje nanaša na opis Več...
Svojilni pridevnik imena Tesla je ...? Ključne besede: svojilni pridevnik; besedotvorje; Teslin

Vprašanje: Opažamo, da se v povezavi z imenom izdelovalca avtomobilov Tesla Motors pojavlja pridevnik Teslin (npr. Teslin model X). Ker Slovenski pravopis kot pravilno obliko pridevnika, izpeljanega iz priimka Tesla, navaja le obliko Teslov, nas zanima, ali gre za odmik od norme ali pa se morda uveljavlja Več...

Odgovor: Odgovor na vprašanje ste ponudili že sami: pri priimkih, ki se končajo na -a in jih uvrščamo v t. i. drugo moško sklanjatev,  uporabljamo v oblikoslovju resda obe paradigmi (moško Tesla Tesla Teslu … in žensko Tesla Tesle Tesli …), pri tvrobi svojilnih pridevnikov pa le moško obrazilo, Več...
Je ISBN lastno ime? Ključne besede: pravopis; kratice; mala/velika začetnica

Vprašanje: Prosim za odgovor na vprašanje, kako pravilno zapisovati poimenovanja mednarodnih oznak oz. identifikatorjev tipa mednarodna standardna knjižna številka/Mednarodna standardna knjižna številka (v angl. International Standard Book Number – ISBN) – torej, dilema je pri zapisu prve besede, ali Več...

Odgovor: Tako mednarodna standardna knjižna številka (ISBN) kot mednarodna standardna številka serijske publikacije (ISSN) se – ne glede na zapis v tujem/izvornem jeziku – zapisujeta z malo začetnico, saj gre za opisno poimenovanje identifikatorja, kot je npr. pri EMŠO (= enotna matična številka Več...
Etimološka povezava med »hrenovko« in hrenom Ključne besede: etimologija; izvor besede; hrenovka

Vprašanje: Ima hrenovka kaj etimološke zveze s hrenom?

Odgovor: Razlago boste našli v Slovenskem etimološkem slovarju, v sestavku hren, ki je objavljen tule. Marko Snoj  (julij 2016)
Slovenska ustreznica za angl. »Godhead« ali nem. »Gottheit« Ključne besede: prevodoslovje; verska besedila; Godhead; Gottheit

Vprašanje: Zanima me, kaj bi bil slovenski ekvivalent angleški besedi Godhead oz. nemški Gottheit. Opazil sem, da slovanski jeziki večinoma to navajajo kot božanstvo. Vendar, kolikor razumem, lahko to pri nas pomeni več stvari in ne zgolj Sv. Trojice. Ali imamo v slovenščini ali drugih nam podobnih Več...

Odgovor: Sveta Trojica je lastno ime troedinega krščanskega Boga, ki se v besedilih večkrat navaja z občnoimenskim božanstvo, včasih tudi boštvo. Tako božanstvo kot tudi boštvo se uporablja predvsem kot poimenovanje katerega koli boga in enako je pri Nemcih oz. Angležih, kjer Gottheit oz. godhead Več...
Zaporedje imen in priimkov: dve imeni, dva priimka Ključne besede: zaporedje imena in priimka; lastno ime; pravopis

Vprašanje: Zanima me, če bi mi lahko odovorili na naslednje vprašanje oziroma, da bi vprašanje naslovili na osebo, ki bi mi znala nanj odgovoriti. Za odgovor bi bil izjemno hvaležen. Sem v precepu pri postavljanju vrstnega reda imen in priimkov. Recimo, da ima neka oseba 2 imeni in 2 priimka.  Ko se je Več...

Odgovor: Statistični urad RS pravi, da imamo Slovenci tradicionalno večinoma le po eno ime in en priimek, vendar pa se to v zadnjih letih spreminja. Dvojni priimki so najpogostejši pri ženskah po sklenitvi zakonske zveze, v zadnjih letih pa je vse bolj moderno tudi poimenovanje otrok z dvojnimi imeni, Več...