Meta Dobnikar, Simona Jarc, Miha Jeršek (gemologija), Marjeta Humar (leksikografska in jezikovna redakcija)

Meta Dobnikar, Edo Ferme, Marjeta Humar, Simona Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut Razinger, Marko Šturm

Zbirka Terminologišče

Urednice zbirke Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer

Gemološki terminološki slovar

© 2013, 2005 ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Slovensko gemološko društvo

Z izjemo slikovnega gradiva je vsebina spletne izdaje enaka tiskani.

Uredniki Meta Dobnikar, Simona Jarc, Miha Jeršek (gemologija), Marjeta Humar (leksikografska in jezikovna redakcija)

Avtorji Meta Dobnikar, Edo Ferme, Marjeta Humar, Simona Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut Razinger, Marko Šturm

Recenzentki  Breda Mirtič, Andreja Žele

Računalniški vnos in obdelava Karmen Nemec

Pravopisni in pravorečni pregled Peter Jurgec

Korekture Cvetana Tavzes, Mojca Žagar, Simon Atelšek, Marija Djurović

Obdelava gesel z računalniškim programom SlovarRed 2.1 Tomaža Seliškarja in Borislave Košmrlj - Levačič

Izdajatelja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
zanj Marko Snoj

in Slovensko gemološko društvo
zanj Miha Jeršek

Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU
Za založnika  Oto Luthar
Glavni urednik Aleš Pogačnik

Ljubljana 2013

 

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI -ID= 268216576
ISBN 978-961-254-469-0 (html)

Gemološki terminološki slovar je nastal na pobudo Slovenskega gemološkega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 2000. V njegovem okviru je bila obliko­vana sekcija za terminologijo, ki si je postavila kot eno glavnih nalog poeno­tenje izrazov, ki se najpogosteje uporabljajo v gemologiji, ter iskanje sloven­skih poimenovanj za tujke, katerih uporaba se s tujo strokovno literaturo in globalizacijo hitro širi med slovenskimi gemologi. Cilj smo videli v pripravi gemološkega terminološkega slovarja. Za sodelovanje smo prosili Sekcijo za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstveno­raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovensko gemološko društvo je ustanovilo komisijo za izdelavo slovarja, sestavljeno iz strokovnjakov različnih področij (gemologija, mineralogija, kemija) in gemološke prakse: Meta Dobnikar, Edo Ferme, Simona Jarc, Miha Jeršek, Drago Mlakar, Borut Razinger in Marko Šturm. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa je vanjo imenoval leksikologinjo Marjeto Humar. Komisija je v petih letih pripravila preko 2000 slovarskih člankov z raz­ličnih področij gemologije. Pri izdelavi slovarja smo upoštevali zlasti sodobno domačo in tujo literaturo, ki jo navajamo na koncu knjige.

Nedvomno bo izid slovarja pomemben mejnik za razvoj gemološke ter­minologije in gemologije na Slovenskem, saj bo vsem, ki jih to področje zani­ma, posredoval razmeroma preproste razlage gemoloških izrazov.

Želimo, da bi naša izhodišča predstavljala smernice za razvoj gemološke terminologije v Sloveniji, in upamo, da se bo slovar s pomočjo slovenskih gemoloških strokovnjakov v prihodnje še nadgrajeval.

Vsebina in ureditev slovarja

Gemološki terminološki slovar je prvi razlagalni, normativni in prevodni slo­var sodobnega gemološkega izrazja. V njem je to predstavljeno in ovrednote­no s stališča stroke in slovenskega knjižnega jezika. Z angleškimi ustrezniki v okviru slovarskih člankov in samostojnim angleško-slovenskim slovarjem omogoča tudi mednarodno sporazumevanje.

Slovar vsebuje ob splošnem strokovnem izrazju tudi nekaj lastnih imen, npr. imen znanih diamantov, rudnikov diamantov, mednarodnih organizacij (Kohinoor, Koffiefontein, Kïmberley, Jubilee, Diamond Corporati­on). Upoštevana so tudi nekatera angleška poimenovanja za mednarodno upo­rabljane klasifikacije, npr.: mácless, yéllow spótteds, spótted stónes, tóp wésselton, tóp crystál, ker se v strokovni literaturi in praksi pogosto pojavljajo.

Vsak strokovni izraz je iztočnica (geslo) samostojnega slovarskega član­ka. Iztočnice so eno-, dvo- ali večbesedne in praviloma v ednini. Slovarski članki so razvrščeni po abecedi iztočnic. Sestavljenke ali besedne zveze s šte­vilko ali črko nelatinične abecede na začetku so uvrščene glede na abecedo besednega dela, npr. 4 C in ß-cristobalít na abecedno ustrezen del črke C.

Iztočnice so samostalniki (korála) ali besedne zveze s samostalniškim jedrom (kontáktni dvójček, izotrópni tŕdni vkljúček).

Pri izbiranju iztočnic (gesel) za slovar in kasneje pri oblikovanju razlag smo naleteli na marsikatero težavo, saj smo ugotovili, da precej izrazov ni oblikovanih po enotnih kriterijih, da je v gemološki praksi veliko pogosto uporabljanih poimenovanj, ki so težko sprejemljiva za slovensko strokovno terminologijo, precej je tudi tujih izrazov, ki jih je praksa prevzela iz nem­ščine, angleščine, francoščine, japonščine in v slovenskem jeziku še nimajo ustreznega poimenovanja.

Posebno pozornost smo posvetili imenom mineralov, prevzetim iz gršči­ne, latinščine in drugih jezikov, njihovi pisavi in izgovarjavi. Glede na stro­kovno rabo v nekaterih primerih navajamo možnost pisnih dvojnic: ahroít -a tudi akroít -a, dihroít -a tudi dikroít -a, jevelít -a [dževelít] tudi jewelít [dževelit] -a.

Pri mineralih, poimenovanih zlasti po osebnih lastnih imenih, smo skladno s skupino, ki pripravlja za izdajo geološki terminološki slovar, upoštevali iz­vorno pisavo (smithsonít, åkermanít, allanít, annabergít, bayldonít).

Za posamezna v praksi uporabljana neslovenska ali neustrezno poslo­venjena predlagamo nova poimenovanja, npr.: oglédnik, oglèd, spremínjanje bárv, napétostni vkljúčki v jántarju za sight holder, sight, šanžíranje, sónčna flínta. Ta pa smo v slovarju navedli in označili kot žargonska (žarg.), torej jezikovnozvrstno nižja in neprimerna za strokovno pisanje, predavanja, javne strokovne pogovore ipd. Z navedbo označevalnika žargonsko (žarg.) smo uporabnike slovarja, če nismo našli ustreznejše oblike, opozorili na to, da poimenovanje ni strokovno ali/in jezikovno najustreznejše, npr. jántar sónčev sijáj (sun spangled amber).

Slovar obsega zlasti sodobno strokovno izrazje, ki ga uporabljajo gemo­loški strokovnjaki in trgovci z dragimi kamni. Starejše je manj upoštevano in označeno kot zastarelo (zastar.). Navadno ima kazalko na sodobnejši izraz, npr. bíserna mática -e -e ž zastar. → biserovína. Strokovno neustrezno izrazje je označeno z neustr. Kazalka pa usmerja k strokovno ustreznemu po­imenovanju, npr. pôldrági kámen -ega -mna m neustr. → okrásni kámen.

Imena, ki se uporabljajo v trgovanju, smo v slovarju označili s trg. (trgovsko), npr. aniolít -a m trg. metamorfna kamnina iz zelenega zoisita, črnega amfibola in neprosojnega rubina. Iz komercialnih razlogov ima marsikateri kamen drugačno, navadno bolj zveneče ime, kot naj bi ga imel kot mineral. V tujih priročnikih imajo taka imena pogosto oznako zavajajoče. Mi smo jih označili z napačno, npr. áfriški smarágd -ega -a m napačno zelen fluorit iz jugoza­hodne Afrike.

Raba nekaterih poimenovanj je omejena na določeno državo ali območje, kar je v slovarskem članku zapisano v pojasnilu pred razlago, npr. króna -e ž, v ZDA zgornji del brušenega diamanta ali drugega kamna.

Slovarski članki so lahko polnopomenski, kazalke ali kombinirani. V polnopomenskih slovarskih člankih imajo iztočnice razlago – pomenski opis (lah­ko tudi več pomenov), tudi sopomenke (sinonime; S:), če obstajajo, angleški ustreznik, npr.

almandin -a m rdeč, vijoličast, vijoličastordeč, temnordeč kubični nezosilikat, granat, Fe₃Al₂(SiO₄)₃, G = 4,09–4,31, T = 7–7,5, n = 1,830 S: almandít (2), trg. sibírski granát

ang.: almandine

Kazalke s puščico (→) usmerjajo na jezikovno in/ali strokovno ustre­znejše ali/in pogostejše izraze, npr. izsévanje -a s→ emisíja, ali z gl. na bolj uporabljane pisne različice, npr. sestávljeni špinél -ega -a m gl. sestávljeni spinél. Kazalke nimajo angleških ustreznikov in informativnega dela.

Kombinirani slovarski članki imajo vsaj dva pomena, od katerih je eden opisan, drugi pa usmerja na jezikovno in/ali strokovno ustreznejši ali/in pogo­stejši strokovni izraz, npr.

almandít-a m

1. trg. rdeč sintetični spinel

ang.: almandite

2. → almandin

Iztočnice so prikazane kot prvine jezika in poimenovalnega sistema stro­ke. Slovarski članek ima več delov: glava, zaglavje, pomenski in ustrezniški del.

Glava vsebuje iztočnico z označenim naglasom (mesto, kakovost in dol­žina), morebitne pisne dvojnice in izgovor, podatek o spolu samostalnika ali samostalniške besedne zveze: m, s, ž, drugosklonsko končnico, če je sklonljiv/a, sicer pa oznako neskl., lahko tudi podatek o številu, če je iztočnica v množini, npr. spinél -a in špinél -a m, spurrít -a [spurít] m, turmalínove kléšče -ih kléšč ž mn.

Pri onaglaševanju je upoštevan Slovenski pravopis (2001). Izgovor se navaja samo pri izvorno neslovenskih iztočnicah, kjer je zapisan izgovor be­sede v celoti. Splošnih izgovornih posebnosti pri slovenskih besedah slovar ne navaja. Pri iztočnici pôldrági kámen tako ni zapisano, da se l izgovarja kot dvoustnični u. Če se naglašeni del besede zapisuje drugače, kot se izgovarja, je naglas zapisan samo v izgovoru, kot iztočnica ali del iztočnice ta beseda ni naglašena: Tyndallov pojàv -ega -áva [tíndalov].

Zaglavje lahko vsebuje podatek o izvoru (npr. mao., ang.) in krajšavi (K:, Si:).

Pomenski del vsebuje opis/e pomena/ov, morebitne sopomenke, lahko tudi označevalnik področja rabe (npr. trg.) ali vrednotenjski označevalnik (npr. neustr.), morebitno pojasnilo o rabi (npr. v ZDA) ali pa kazalko k strokovno in/ali jezikovno ustreznejšemu in/ali pogostejšemu izrazu. Poimenovanja imajo lahko tudi več pomenov, ki so označeni z arabskimi številkami.

Marjeta Humar in Meta Dobnikar

Ljubljana, avgust 2005

Anderson, B. W. 1996: Opredelenije dragocennih kamnej. Moskva.

Arem, J. E. 1987: Color Encyclopedia of Gemstones. New York.

Bermanec, V. 1999: Sistematska mineralogija – mineralogija nesilikata. Zagreb.

Blackbum & Dennen 1997: Encyclopedia of Mineral Names. Ottawa.

CIBJO 1991: Diamonds, Gemstones, Pearls. Bern.

Downing, P. B. 1995: Opal, Identification and Value. Estes Park CO.

Duda, R. & Reji, L. 1996: Svet drahych kamenu. Praha.

Eppler, W. F. 1991: Praktische Gemmologie. Stuttgart.

de Fourestier, J. 1999: Glossary of Mineral Synonyms. Ottawa.

Grafenauer, S., Duhovnik, J., Hinterlechner - Ravnik, A. 1972: Mineraloško petrološko izrazoslovje. Ljubljana.

Grafenauer, S., Duhovnik, J. 1984: Sistematska mineralogija. Univerza v Ljubljani (skripta).

Gübelin, E. 1969: Edelsteine. Zürich.

Gübelin, E. 1969: Innenwelt der Edelsteine. Zürich.

Gübelin, E. & Koivula, J. I. 1986: Bildatlas der Einschlüsse in Edelsteinen. Zürich.

Günther, B. 1988: Bestimmungstabellen fur Edelsteine, Synthesen, Imitationen. Kirschweiler.

Harlow, G. E. 1998: The Nature of Diamonds. New York.

Henn, U. 2001: Edelsteinkundliches Fachwörterbuch. Idar-Oberstein.

Hurlbt, C. S. in Kammerling, R. C. 1991: Gemology. New York.

Jeršek, M., Mirtič, B. 1997: Diasporescenca prilepskih rubinov: nov optični pojav v svetu dragih kamnov. V: Horvat, A. (ur.), Zupančič, N. (ur.). 13. posvetovanje slovenskih geologov = 13^th Meeting of Slovenian geologists, Ljubljana 1997. Razprave, poročila (Geološki zbornik, 13). Ljubljana. Str. 67–72.

Jeršek, M., Mirtič, B. 1999: Corundum from Prilep dolomitic marble (Macedonia) = Korundi prilepskega dolomitnega marmorja (Makedonija). Scopolia 41. Str. 1–22.

Jeršek, M., Mirtič, B. 1999: Determining diamond quality. RMZ-mater. geoenviron. 46/3. Str. 509–514.

Jeršek, M., Mirtič, B., Ocvirk, M. 2000: Moissanit – črni diamant – izzivi za gemologe v tretjem tisočletju? = Moissanite - black diamond - challenges for gemologists in the third millennium? Geologija 43/1. Str. 75–83.

Jeršek, M., Mirtič, B., Dobnikar, M. 2000: Cryptocrystalline quartz from different Slovene localities in the world of ornamental stones = Drobnokristalni različki kremena iz nekaterih slovenskih nahajališč v svetu okrasnih kamnov. RMZ-mater. geoenviron. 47/3–4. Str. 267–276.

Jeršek, M., Horvat, J. 2001, Okrasni kamni v zakladu iz Ptuja (3. stoletje) = Ornamental Stones in Hoard from Ptuj (3^rd Century). RMZ-mater. geoenviron. 48/3. Str. 459–472.

Klein, C., Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. New York.

Liddicoat, R. T. 1993: Handbook of Gem Identification. Santa Monica.

Manutchehr-Danai, M. 2000: Dictionary of Gems and Gemology. Heidelberg.

Matlins, A. L. & Bonano, A. C. 1995: Gem Identification Made Easy. London.

Nassau, K. 1980: Gems made by Man. Santa Monica.

Nassau, K. 1994: Gemstone Enhancement. Oxford.

Nesse, W. D. 1991: Introduction to Optical Mineralogy. New York.

Pagel-Theisen, V. 1993: Diamond Grading ABC. Antwerpen.

Read, P. G. 1995: Gemmology. Cambridge.

Read, P. G. 1998: Gemološki rečnik. Beograd.

Robinson, G. W. 1994: Minerals. Canadian Museum of Natural History.

Schlossmacher, K. 1996: Edelsteine und Perlen. Stuttgart.

Schluetter & Raetsch 1999: Perlen und Perlmutt. Hamburg.

Schumann, W. 1999: Edelsteine und Schmucksteine. München.

Strack, E. 2001: Perlen. Stuttgart.

Vidrih, R., Mikuž, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Ljubljana.

Webster, R. 1994: Gems, Their Sources, Descriptions and Identification. Oxford.

Weiss, S. 1990: Das grosse Lapis Mineralienverzeichnis. München.

Wenk, H. R., Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origine. Cambridge.

Reviji:

Gems & Gemology. Gemological Institute of America (letniki 1990–2005).

Gemološke novice. Slovensko gemološko društvo (letniki 2000–2005).

Spletne strani:

www.mindat.org

www.obs.univ-bpclermont.fr/ima

webmineral.com

Splošni priročniki:

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar tujk

Leksikon Cankarjeve založbe