Aluminijasta odreznina

Opis terminološkega problema:

Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek, če nastane pri struženju, je ostružek. Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina, kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

enlightenedVprašanje poslano: 8. 12. 2015

Mnenje Sekcije za terminološke slovarje:

Po pregledu dostopne literature nismo našli termina, ki bi posebej označeval odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju. Kot ste ugotovili že sami, se žagovina nanaša le na les – v Lesarskem terminološkem slovarju (Lesarska založba, 2008) je žagovina definirana kot 'pri žaganju zdrobljen les' in 'delčki lesa, ki nastanejo med žaganjem', podobno je tudi v SSKJ (1. pomen) 'drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju'. Ker je danes žaganje eden od načinov rezanja tudi drugih materialov, npr. aluminija, bakra, medenine, plastike idr., bi potrebovali termin tudi za ostanke teh materialov. Pojem žagovina bi se lahko dogovorno razširil tudi na druge materiale (angl. termin sawdust na primer vključuje tudi druge materiale), vendar v strokovnih besedilih nismo našli potrditev take rabe, potencialna možnost bi bila npr. aluminijasta žagovina

Ena od možnosti bi bilo tudi opisno poimenovanje, npr. odpadki pri žaganju aluminija, vendar je v tem primeru kršeno terminološko načelo gospodarnosti. Predolga poimenovanja so ponavadi manj stabilna, zaradi česar ni zelo verjetno, da bi se tak termin uveljavil v praksi.

V literaturi se pogosto govori tudi o rezanju aluminija s tračno ali krožno žago (mogoče pa je tudi rezanje z vodnim curkom, s plazmo ali z laserjem), več o tem v projektni nalogi študentov (B. Bratina idr.) Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM Avtomatizacija proizvodnih postopkov. Če torej izhajamo iz glagola (od)rezati (z žago), dobimo samostalnik odrezek, ki ga SSKJ v 1. pomenu razlaga kot 'odrezan drobec, kos, nastal zlasti pri izdelovanju česa'. Tehniški metalurški slovar odrezek definira kot 'delec pri odrezovanju'. V našem primeru lahko zaradi večje natančnosti dodamo še pridevnik aluminijast, torej aluminijasti odrezek, oz. pridevnik kovinski, kadar mislimo na kovine na splošno, torej kovinski odrezek. Podobno velja tudi za druge materiale, torej bakreni odrezek, medeninasti odrezek itd. Odrezki so lahko različnih oblik in velikosti, v našem primeru gre za majhne delčke.

Ko smo se pri strokovnjakih, ki se ukvarjajo z obdelavo kovin, pozanimali, če se jim aluminijasti odrezek zdi primeren, so odgovorili, da se ta izraz že uporablja za tisti del materiala, ki ga uporabijo za nadaljnjo uporabo ali za izdelek in da bi bilo zaradi razlikovanja smiselno drugačno poimenovanje. Predlagali so izraz aluminijasta odreznina, pri čemer velikost delcev ni definirana. Beseda odreznina je sicer redka, a v jeziku obstaja, zabeležena je že v Besedišču slovenskega jezika. Zaradi besedotvorne povezave s terminom žagovina (obrazilo -ina) se nam zdi predlog ustrezen, poleg tega izraz še ni zaseden in ima po našem mnenju možnosti, da se uveljavi.