Da se v statutu vašega društva pojavlja izraz tajnik v moškem spolu, ni nenavadno. V uradnih besedilih (pravilnikih, zakonih, statutih ipd.) se namreč nazivi največkrat uporabljajo generično in brez imena, zato jih pogosto ohranjamo v moškem spolu, a na dejstvo, da veljajo navedbe za oba spola, opozorimo s povedjo: V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

Toda oblika v statutu vas ne obvezuje, da bi tudi v položajih, ko nazivu sledita ime in priimek ali tudi samo priimek, uporabljali moško obliko. Ta način je bil odpravljen tudi v pravopisnih pravilih. Zadnji Slovenski pravopis iz leta 2001 v členu 862 opozarja, da je moška oblika samostalnika namesto ženske v zvezah kot doktor Marja Boršnik ali doktor Boršnikova neknjižna (“prav je doktorica Marja Boršnik, doktorica Boršnikova”). Opozorilo se nanaša na zapise iz preteklosti, ko je (zlasti po drugi svetovni vojni) res veljalo, da se slovnično nezaznamovane moške oblike uporabljajo tako za moške kot ženske osebe, saj naj bi z nazivom za poklic označevali le funkcijo posameznika, spol pa naj bi bil razviden iz imena, ki nazivu sledi (npr. profesor Marja Borštnik).

Danes Standardna klasifikacija poklicev Statističnega urada Slovenije za vsak poklic predvideva moško in žensko obliko. Zato je prav, da se (četudi je v vašem statutu naveden le tajnik) v besedilih ta naziv prilagodi konkretni osebi, v vašem primeru torej gospe tajnici.

Helena Dobrovoljc (julij 2014)