Odgovarjamo po sklopih:

1.

Pravopisna pravila (SP 2001 v členu 963) ne dopuščajo dvojnice pri imenih, ki osnovo v imenovalniku končujejo na i/y in zahtevajo obvezno podaljšavo z j. Sledeč temu pravilu, bi svojilne pridevnike tvorili takole:

• Aria – Arijin
• Enia – Enijin
• Enía – Eníjin
• Naia – Naijin

To pravopisno pravilo potrjujejo tudi raba in vzporedni primeri v slovarskem delu pravopisa (Adria – Adrijin, Carinthia – Carinthijin), ki pa ga hkrati zanikajo (Cronia – Croniev in ˙Croniin). Aktualna raba kaže, da se to pravilo ni docela uveljavilo, saj uporabniki verjetno ne poznajo pravila o rodilniški množinski obliki, iz katere naj bi izhajali pri tvorbi pridevnika, in pišejo svojilne pridevnike tudi brez vmesnega j (Aria – Ariin, Enia – Eniin, Enía – Eníin, Naia – Naiin, Mei – Meiin), kot to pravopis dovoljuje pri Tea (Tejin in Tein).

2.

• Leoni, Mei, Zoe

Po členu 963 v SP 2001 res velja, da imena, katerim najdemo v jeziku vzporednico na ‑a (Beti – Beta), tvorijo svojilnik pridevnik enako kot sorodna imena na -a  (torej Betin in ne Betijin). Toda temu načelu je v praksi težko slediti, saj je iskanje tovrstnih vzporednic pogosto nezanesljivo, hkrati pa je ob svojilnem pridevniku Micin pogosto težje rekonstruirati izvirnik Mici. Ob pridevniku Micijin je rekonstrukcija v Mici pričakovana. Predlagali bi torej naslednji način:

• Nela – Nelin
• Neli – Nelijin/Nelin
• Leoni – Leonijin/Leonin

Poleg zgoraj navedenega pravila je pri tem in podobnih tujih imenih mogoče uporabiti tudi drugo pravilo, da namreč pri ženskih imenih na govorjeni samoglasnik, ki se sklanjajo s končnico -ø, pri tvorbi svojilnega pridevnika pred obrazilom dodajamo -j (Kitty – Kittyjin). Tako torej tudi iz imena Mei tvorimo svojilni pridevnik Meijin, iz Zoe [zoi] pa Zoejin. Svojilni pridevnik morebitne podomačene oblike Zoa [zoa] pa je Zojin/Zoin.

3.

• Hanah – Hanahin/Hanin

Po členu 822 v SP 2001 se pri imenih, ki se končajo z nemimi glasovi, tj. Ruth, Marguerite, v pisni obliki ta nemi glas lahko ohranja ali ne. Pravopis bi moral tu vzporedno z moškimi imeni opozoriti na izjeme, torej na tista imena z nemim končnim e, ki ohranjajo izgovor pred njim stoječega glasu (Beatrice – Beatricein, po SP 2001: Beatricin). To načelo, ki velja za oblikoslovje, je mogoče prenesti tudi na besedotvorje, zato je svojilni pridevnik lahko v obeh navedenih oblikah. Res je, da je z izpuščanjem nemega glasu v neimenovalniških sklonih lahko otežena identifikacija imena v imenovalniku.

4.

• Enya – Enyin

Pravopisna pravila ne opozarjajo, da daljšanje osnove z j ni potrebno, kadar se y bere kot j. Treba je ločiti med imeni Enya, May, Maya ... ter imeni Mary, Kelly ali Lady, ki imajo samoglasniško izglasje, zato je podaljšava z j pričakovana: Maryjin, Kellyjin, Ladyjin (tip Kitty).

5.

• Zala Ana

Pravopisno pravilo (§ 961, 966), ki določa, da pri rojstnih imenih (in priimkih), ki imajo dve enoti ali več, svojilne pridevnike tvorimo tako, da zadnji sestavini pridevniške tvorjenke, ki vključuje skupaj pisana vsa imena, dodamo priponsko obrazilo -ov/-ev (Rožamarijin), neprve sestavine pa pišemo z malo začetnico, se ni uveljavilo. Ustaljeno je le dejstvo, da so ta imena pisana skupaj, kadar iz njih tvorimo pridevnike na -ski (francjožefovska brada). V položajih, ko je treba izraziti svojino takih poimenovanj, sta se v rabi uveljavilo rodilniško izražanje (pesniška zbirka Ane Marije Justin).

Priporočili bi torej rabo rodilnika: rutica Zale Ane …

Morda v pojasnilo povejmo še to, da so bila nekdaj taka imena redka ali pa so izvirala iz enobesednih (Rosemarie > Roža Marija). Danes so dvojna imena zelo pogosta in pogosto raznorodna: Val Žak, zato je tvorba svojilnih pridevnikov tipa *Valžakov uporabnikom bolj nesprejemljiva kot pri imenih, kjer se je tudi skupaj pisana oblika že uveljavila, npr.: Ana Marija in Anamarija > Anamarijin.

6.

• Mai

V skladu s členi 782, 957 in 981 (ob Lendvai [landvaj] Lendvaia) tudi ime Mai pregibamo Mai Maia in svojilni pridevnik tvorimo kot Maiev (SP 2001 navaja kot zgled Moi [moj] – Moiev).

7.

• Ensar

Pri večzložnih imenih na -r se uveljavlja podaljševanje z -j, torej Ensarjev.

 Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc (oktober 2014)