Pravila za stopnjevanje pridevnikov, kot jih najdemo v Slovenskem pravopisu 2001 in v SSKJ, predvidevajo opisno stopnjevanje samo za pridevnike, ki ne morejo tvoriti primernika z obrazilom, npr. črn, kuhan, nasedel, divji, pegast, zabuhel ipd. Opisno pa naj ne bi stopnjevali kakovostnih, npr. mlad – mlajši, vitek – vitkejši, in mernih pridevnikov: visok – višji, plitek – plitkejši. Ker pa gre pri stopnjevanju za poudarjanje lastnosti in s tem za pomensko kategorijo, se omenjena pravila v rabi ne uresničujejo izključno. Tako že SSKJ predvideva opisno stopnjevanje tudi pri pridevnikih, ki jih je mogoče stopnjevati z obrazili, in sicer v primerih, ko želimo kaj še posebej poudariti, npr. to je najbolj pohleven človek (namesto najpohlevnejši). Poleg tega se pogostokrat opisno stopnjujejo tudi daljši pridevniki, npr. bolj razumljiv, najbolj fantastičen, najbolj prepoznaven, najbolj izkušen, namesto: najrazumljivejši, najfantastičnejši, najprepoznavnejši, najizkušenejši ipd.

Situacija se z dodanim čim pravopisno v ničemer ne spremeni, saj je raba besede čim kot prislova predvidena predvsem pred primerniki za izražanje največje možne mere, in sicer ob obrazilno stopnjevanih mernih in kakovostnih pridevnikih: čim širši, hitrejši, krajši, manjši, večji, lažji, boljši, nižji, višji, cenejši, če naštejem deset najpogostejših v rabi. Za doseganje dodatnega poudarka pa se čim uporablja tudi v zvezi z opisno stopnjevanimi pridevniki in prislovi, ki bi jih bilo glede na pravila sicer treba stopnjevati z obrazili. Najpogostejši taki primeri so:

bolj običajno                                                                  manj običajno:

čim bolj podoben/podobno                                       čim podobnejši

čim bolj naraven/naravno                                         čim naravnejši/čim naravn-eje/-ejše

čim bolj učinkovito                                                     čim učinkovit-eje/-ejše

čim bolj konkreten/konkretno                                    čim konkretnejši/čim konkretn-eje/-ejše

čim bolj enakomeren/enakomerno                           čim enakomernejši/čim enakomern-eje/-ejše    

čim bolj racionalen/racionalno                                   čim racionalnejši/čim racionaln-eje/-ejše

Podobno velja za pridevnik natančen, ki se zlasti v zvezi s čim, pogosteje stopnjuje opisno, torej: čim bolj natančen, čeprav bi bilo pravopisno ustrezneje čim natančnejši. Na drugi strani pa je raba med možnostma čim bolj zanesljiv in čim zanesljivejši zelo uravnotežena. Kot rečeno, pravopisno ustreznejša je druga možnost.

Dr. Polona Gantar (november 2013)