Skip to main content

Pisanje črk ob števkah

Submitted by helena_dobrovoljc on
Vprašanje:

S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):

a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena -- ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);

b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,

EU27 ali EU 27 ali EU-27;

c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);

č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.

Pod "format" je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format -- bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.

 H. Š.

Ključne besede: pravopis besedotvorje zveza črke in števke zloženke s kratično prvo sestavino A4-format C-vitamin

A Presledki pri številkah členov ipd. v pravnih besedilih
V slovenskih besedilih je zaporedje sestavin, kot ste napisali tudi sami: »4. točka prvega odstavka 3. člena«, saj imamo tudi »3. člen« ipd., medtem ko je v drugih jezikih lahko drugače: če recimo začnejo s »člen 3«, so nadaljnje, nižje stopnje lahko zapisane, kot ste jih iz angleščine prepisali že vi. Mislim, da se s prevodi ti položaji ustrezno prilagajajo posameznim jezikom, torej tudi slovenščini. Zato v slovenskem besedilu »člen 3(1)(4)« sploh ne pride v poštev, razen kot dobesedni (»hlapčevski«) prevod ali delni citatni zapis, tako da potem tudi vprašanje o stičnosti oklepajev odpade: po slovensko je zapis povsem spremenjen, po angleško pa ostane, kakršen je.
 

B Skupina G20
Do danes se je skupina (angl. group, od tod začetni G) najpomembnejših (ali to pomeni tudi najmočnejših?) gospodarstev, prvotno imenovana G8, napihnila na že 19 držav z Evropsko unijo vred, zato imamo zdaj težave z G20, G 20 in G-20. V angleščini, ki je najvplivnejša pri uveljavljanju načina pisanja, sta najpogostejša načina G20 in G-20, medtem ko je tisti s presledkom manj v rabi, poleg tega pa uporabljajo še zvezo Group of Twenty (‘Skupina/skupina dvajsetih’). Pogled na slovensko prakso da malo drugačno sliko: G20 je največkrat zapisano, druga dva načina pa sta tako rekoč izjemna. Sam bi torej priporočal G20. – Ko morajo to ubesediti na radiu ali televiziji, pride do nenavadnih razvezav, pojasnil in branj: zasedanje voditeljev držav dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav na svetu ali vrh skupine dvajset najpomembnejših svetovnih gospodarstev G [ge ali gə] dvajset (RTV Slovenija, Zrcalo dneva 3. 11. 2011). Odlično bi bilo, ko bi na kakem osrednjem pravorečnem mestu, podobnem elektronskemu slovenskemu pravopisu, lahko izvedeli, kako berejo in kako naj se prebere G20. Tako kot je težko ugotovljiva tudi glasovna uresničitev zapisane okrajšave vs. v primeru Janša vs. Miheljak.
 

C 2B, HB, HB=2½ na svinčnikih
Trdota mine v svinčniku (povzemam po http://de.wikipedia.org/wiki/Bleistift in http://en.wikipedia.org/wiki/penicil – če je kje zapisan kak boljši vir, ker imajo nekateri toliko povedati čez wikipedijo, mi, prosim, javite) se v Evropi označuje s črkami od 9B (B pomeni black ‘črn’) za najmehkejšo do 9H (H pomeni hard ‘trd’) za najtršo. Največkrat uporabljamo srednjo trdoto, označeno s HB, seveda pa potrebi primemo v roke svinčnik, na katerem je napisano 4H ali 2B ali tudi samo H ali B, kjer je številka 1 pred tem izpuščena. To prepisujemo torej tako, kot je. V Združenih državah Amerike pa uporabljajo drugačne oznake, in sicer številke: naši oznaki B ustreza pri njih 1, naša HB je pri njih 2, vmesna stopnja med HB in H je v ZDA 2½, naša H je pri njih 3 itd. Ker nekateri proizvajalci svinčnikov z izdelki zalagajo tako evropsko kot ameriško tržišče, na svinčnik potem zapišejo HB (tj. v Evropi) = 2½ (v ZDA), kar je v vašem primeru zapisano stično. Dvojk v 2B ali 2H v evropskem in 2 v ameriškem sistemu torej ni mogoče primerjati, saj imata povsem različni vrednosti.
 

Č Hišna številka: Maistrova 12a
Pravilnik o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hištnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (uh, dolg naslov) predpisuje: »Hišna številka z alfanumerično oznako se določi, če z numerično oznako ni možno ohraniti zaporedja lege stavb. Alfanumerična oznaka se določi tako, da se numerični oznaki doda eno malo črko slovenske abecede brez šumnikov.« (http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008076.pdf; mi bi seveda rekli črkovno-številska oznaka.) Na spletni strani http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1385&sid=1168 pa v tej zvezi piše: »Hišna številka je praviloma numerična (številčna) oznaka stavbe, mogoča pa je tudi alfanumerična oznaka (npr. 5 a )« (presledek pred zaklepajem je že v izvirniku). Kljub pogostnosti, ki jo navidezno poveča telefonski imenik, kjer so vse črke pisane veliko, je torej nesprejemljivo pisati 12A. V položaju za številko priporočam stično črko, in sicer zaradi večinske rabe in zato, ker jo pri pisanju z računalnikom v tekočem besedilu lahko odnese na začetek nove vrstice, kar pa je slabo. Pri stičnem načinu 12a se to zlepa ne bo zgodilo.
 

D Format A4
Formati papirja se pišejo na način A4, A0 ali B5 (http://sl.wikipedia.org/wiki/ISO_216). Zveza format A 4, zapisan v SP 2001 in pozneje ter v SSKJ-ju (v pravopisu v paragrafu 496 in v obeh slovarjih v geslu format), je nepotreben spregled, ki ga bo treba popraviti. – Primer A4-format se obnaša enako kot nastopajoči v slovenistom dobro znani zgodbi z naslovom C-vitamin in vitamin C, le da je brez pridevnika, kakršen je C-vitaminski.
 

Dr. Peter Weiss