Če v iskalno polje spletne različice slovarja aktualnega Slovenskega pravopisa iz l. 2001 vpišete besedo “obala”, dobite med drugim odgovor:

 Obála -e ž, zem. i. (ȃ) prakt.sp. Slovensko primorje: na ~i

<http://bos.zrc-sazu.si/c/SP/neva.exe?name=sp&expression=obala&hs=1>.

Pojasnjujemo ga takole: v praktičnosporazumevalnem, torej neformalnem jeziku se je namesto dolge besedne zveze Slovensko primorje uveljavilo krajše sopomensko ime Obala.

Pojavitev tovrstnih sopomenskih nadomestil zemljepisnim ali tudi drugim lastnim imenom je v jeziku razmeroma redek, ne pa  tudi nenavaden pojav (Otok – ’Velika Britanija’). Potrditev za pravopisno uzakonitev takega imena najdemo navadno v jezikovnokulturni tradiciji okolja, v katerem se ta raba uveljavi. Pomembno je tudi, da je ime kot tako “udomačeno” v večjem krogu govorcev in da ne povzroča šumov pri prepoznavanju predmetnosti, ki jo zaznamuje. To za ime Obala očitno velja, saj slednje precej nedvoumno označuje področje Slovenskega primorja oziroma občin Koper, Piran in Izola.

Pridevnik slovenski je v tem primeru odveč. Če želite uporabiti ime v formalnem uradnem besedilu, bi morda kazalo razmisliti, da bi namesto zveze “slovenska Obala” raje uporabili “Slovensko primorje” ali le “Obala”.

Doc. dr. Helena Dobrovoljc (februar 2013)