Samostalnike z obrazilom -polglasnik+lj sklanjamo na dva načina, pri čemer se prvi način uveljavlja univerzalno za večino samostalnikov, ki so bodisi občna bodisi lastna imena, drugi pa se uveljavlja le pri starejših občnoimenskih samostalnikih (pogosto izposojenkah iz nemščine; gl. SP 2001 v členu 786) kot dvojnična možnost:

1. izpustimo neobstojni polglasnik v osnovi (nagelj naglja)
2. osnovo podaljšamo z n in polglasnik ohranjamo (nagelj nageljna)

Priimke načeloma sklanjamo brez podaljšave z n, torej:

Štorgelj Štorglja

In še:

Dremelj Dremlja

Grošelj Grošlja

Kragelj Kraglja

Bandelj Bandlja

Avbelj Avblja

Bertoncelj Bertonclja

Brecelj Breclja

Rugelj Ruglja

Štangelj Štanglja

Štokelj Štoklja

Štrukelj Štruklja

Štukelj Štuklja

Z zgoraj navedenimi primeri ne smemo mešati priimkov, ki v pisnem obrazilu -elj nimajo polglasnika, temveč naglašeni e. Obrazilo zato ohranjamo, torej:

Batagelj Batagelja

Kardelj Kardelja

Koželj Koželja

Nekateri tako sklanjajo tudi ime Domicelj Domicelja.

Pri nekaterih domačih imenih ali hišnih imenih je podaljšava z n živa (tako kot pri občnih imenih v narečju, npr. gorenjsko prijatelj prijateljna). Sistemsko je knjižnem zapisovanju priimkov ne uveljavljamo.

Helena Dobrovoljc (maj 2014)