Pri poimenovanjih poklicev se zlasti v zadnjem času pogosto pojavljajo zapisi, ki jih ne moremo povezovati s podrednostjo (kot npr. gozdar sekač, informatik programer), saj označujejo prepletanje dveh poklicev v eni osebi. Zaradi prirednosti (tj. enakovrednosti sestavin) v podstavi tvorjenke je pisanje vezaja upravičeno (krovec-klepar, lektor-redaktor, vrtnar-cvetličar, slikopleskar-črkoslikar),  enako tudi zamenjava vrstnega reda enot (npr. cvetličar-vrtnar). Posebnost teh tvorjenk je, da se pregibajo v obeh sestavinah (… se želijo izšolati za poklic vrtnarja-cvetličarja), česar slovenska besedotvorna teorija še ni evidentirala, raba pa njihovo pregibanje očitno in številčno izkazuje. Podobno ni opredeljeno razmerje teh tvorjenk do t. i. »pravih« prirednih zloženk, ki ohranjajo prvo sestavino nesklonljivo.

Uveljavljanje nestičnega vezaja zaradi sklonljivosti prve sestavine je kompleksno vprašanje, ki mora zajeti vse »primere« tega tipa. Ob pisanju imen Rimski-Korsakov  in Jean-Paul, kjer aktualni SP 2001 v členu 428 uvaja citatni imenovalnik (stični vezaj le v imenovalniku, v nadaljevanju nestični vezaj), se je izkazala ta možnost kot manj primerna.

Morda si preberete še odgovora na naslednji vprašanji:

Ali je bolje pisati »pilates joga« ali »pilatesjoga«?

Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje (kjer so podane smernice za nadaljnje reševanje te problematike z normativnega vidika)

Helena Dobrovoljc (avgust 2014)