Gre za skupaj pisano besedo, ki je prevzeta iz nemščine. V nemškem knjižnem jeziku se glasi Buschenschank, v nemških štajerskih narečjih pa srečamo tudi Buschelschank. Nemška beseda, ki kakor naša pomeni 'vinotoč, improvizirana točilnica pod »vejo«, šopkom, »pušeljcem« iz dračja', je zložena iz nemških besed Busch 'šop, grm' (oz. njene manjšalnice Buschel) in Schank 'točilna miza'. Običaj, ki je navaden zlasti za vinorodna področja, je na Slovenskem dobil več poimenovanj: na Primorskem je znana osmica, v drugih, zlasti vzhodnih predelih (Dolenjska, Posavje …), pa se zanj uveljavljata izraza, ki sta prevzeta iz nemškega, pri čemer je pušenšank bliže standardnemu nemškemu, pušelšank pa bliže narečnemu. Slednji je bolj razširjen, o čemer priča tudi korpusno gradivo (http://demo.gigafida.net/Concordance/Search?q=pu%C5%A1el%C5%A1ank). Različica pušelšank je bolj razširjena morda tudi zato, ker je k nam prišla neposredno iz sosednjih štajerskonemških narečij in ker je uporabljena kot ime prireditve (»Pušelšank pri Kerinovih«), znane v okolici Krškega.

Prof. dr. Marko Snoj

Doc. dr. Helena Dobrovoljc

(december 2012)