Za tista imena poklicev, kjer ženska oblika ni uveljavljena, se navadno uporabijo moške oblike. Pri imenih poklicev na -a, kjer gre za samostalnike moškega spola (tipa sluga, vojvoda, vodja, zborovodja), pa se vse pogosteje dogaja, da tudi ženske osebe poimenujemo s prvotno moškim nazivom, npr. računovodja.

Po logiki bi bila taka raba upravičena le, če nimamo samostojne ženske oblike, npr. pri vodja m in ž (obliki *vodkinja in *vodjinja se ne pojavljata v rabi):

- asist. Urška Lunder, dr. med., organizatorka in vodja učnih delavnic

- Razstavo je pripravila vodja tekstilnega oddelka Estera Cerar, višja kustosinja Tehniškega muzeja Slovenije.

A dogaja se, da tudi pri tistih ženskih »poklicih«, kjer že imamo uveljavljeno žensko obliko, slednjo nadomeščamo z moško na -a, npr.:

- Nastopa: pevski zbor Grudnove Šmikle (Marjeta Naglič, zborovodja)

Tovrstne pojave pojmujemo bolj kot odraz živosti jezika kot pa napako.

Doc. dr. Helena Dobrovoljc