Naslov:
Terminologija v Evropski uniji
Avtorica:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

V monografiji je poudarek na oblikovanju in značilnostih slovenske različice terminologije v EU. Osnovna naloga terminologije je zagotavljanje učinkovitega sporazumevanja, zaradi česar naj bi bila nedvoumna in ustaljena, še posebej pa je jasna terminologija pomembna v kontekstu prava. Načelo večjezičnost je temeljno načelo jezikovne ureditev EU, ki ga je mogoče doseči s prevajanjem. S prevajanjem nastaja tudi terminologija, pri čemer mora biti pred poimenovanjem pojma prepoznana njegova vsebina, za kar so najbolje usposobljeni pravniki.

Sodbe Sodišča EU prevajajo pravniki lingvisti, ki so po izobrazbi pravniki z diplomo nacionalne pravne fakultete. Zaposleni so v vseh institucijah EU, za prevajanje pa so zadolženi samo na Sodišču EU, in sicer prevajajo v svoj materni jezik. V monografiji predstavljena terminološka analiza sodb Sodišča EU s področja blagovne znamke EU prikazuje, kako se je oblikovala terminologija v teh sodbah in s kakšnimi težavami se srečujejo pravniki lingvisti na Sodišču EU pri prevajanju sodb.

Kazalo vsebine

Predgovor
1 Večjezična Evropska unija
1.1 Pravna podlaga večjezičnosti
1.2 Uradni in delovni jeziki EU
1.2.1 Slovenščina v EU
1.2.2 Angleščina v EU
2 Pravni jezik
2.1 Pravno besedilo
2.1.1 Značilnosti pravnega besedila
2.2 Pravni jezik EU
2.3 Pravno besedilo EU
2.3.1 Značilnosti pravnega besedila EU
2.3.2 Priročniki za pripravo pravnih besedil EU
3 Terminologija
3.1 Splošna teorija o terminologiji
3.2 Novejši pristopi k raziskovanju terminologije
3.2.1 Socioterminologija
3.2.2 Komunikacijska teorija o terminologiji
3.2.3 Sociokognitivna terminologija
3.2.4 Besedilna terminologija
3.2.5 Teorija shem
3.2.6 Različni pristopi za različne uporabnike terminologije
3.3 Raziskovalni poudarki novejših pristopov
3.3.1 Terminološke variacije
3.3.2 Terminološke kolokacije
3.4 Terminološka teorija in praksa v Sloveniji
3.5 Slovenska pravna terminologija
3.5.1 Začetki slovenske pravne terminologije
3.5.2 Sodobna slovenska pravna terminologija
4 Prevajanje in terminologija v EU
4.1 Pravno prevajanje
4.1.1 Pravno prevajanje v EU
4.2 Značilnosti terminologije v EU
4.2.1 Terminologija EU
4.3 Slovenska različica terminologije EU
4.3.1 Predhodna faza
4.3.2 Prehodna faza (1996–1998)
4.3.3 Osrednja faza (1998–2004)
4.3.4 Aktualna faza (od 2004 naprej)
4.4 Poimenovalni postopki
4.4.1 Funkcionalni ustreznik
4.4.2 Druge poimenovalne možnosti
5 Sodišče Evropske unije
5.1 Jezikovna ureditev Sodišča EU
5.1.1 Delovni jezik
5.1.2 Jezik postopka
5.1.3 Jezik sklepnih predlogov
5.2 Prevajanje na Sodišču EU
5.2.1 Jeziki posredniki na Sodišču EU
5.2.2 Pravniki lingvisti
5.3 Sodbe Sodišča EU
5.3.1 Značilnosti sodb
5.3.2 Struktura sodb
5.4 Terminologija v sodbah
5.4.1 Neprocesna terminologija
5.4.2 Procesna terminologija
5.5 Terminološka projekta na Sodišču EU
5.5.1 Terminološka zbirka CuriaTerm
5.5.2 Večjezični pravni slovar
5.6 Vloga Sodišča EU pri razjasnjevanju terminoloških dilem
5.6.1 Neusklajene jezikovne različice zakonodajnega besedila
5.6.2 Termini, ki označujejo pojme EU in nacionalne pojme
5.6.3 Nezadostno opredeljeni pojmi EU
6 Terminologija v sodbah
6.1 Znamka kot industrijska lastnina
6.1.1 Znamka Skupnosti
6.2 Sodbe s področja znamke Skupnosti
6.3 Terminološka analiza
6.3.1 Analiza procesnih terminov
6.3.2 Analiza področnih terminov
6.4 Povzetek terminološke analize
7 Zaključek
Literatura
Viri
Kazalo slik
Kazalo preglednic
Seznam kratic in okrajšav
Imensko kazalo

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-975-6

Specifikacija

mehka vezava • 14,5 × 21 cm • 274 strani

Cena

18,00 EUR (redna)
15,00 EUR (klubska)