Naslov:
Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom [drugi natis]
Avtorici:
Leto:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Monografija, ki sestoji iz treh sklopov, uvodoma pojasnjuje različne družbene okoliščine, najprej tiste, ki vplivajo na odnos med jezikovnimi uporabniki in univerzalnim normativnim jezikovnim priročnikom, kakršnega na Slovenskem »pooseblja« pravopis; nato pa tudi aktualne okoliščine, ki so povezane s tehnološkim napredkom in vplivajo na večjo produktivnost potencialnih in dejanskih tvorcev novomedijskih besedil, s tem pa posredno tudi na pospešeno dinamiko jezikovnega razvoja.

Prav jezikovne spremembe, ki se pokažejo najhitreje v govorjenem jeziku, s prodorom posameznih vrst spletnih besedil (npr. spletnih dnevnikov), ki so pisana pod večjim vplivom govora, vplivajo tudi na jezik, ki je standardiziran, predpisan, ki se ga institucionalno učimo. V monografiji je zato v poglavju (Sodobna normativistika in aktualiziranje jezikovnih standardov) predstavljeno, kako je sodobna normativistika, tj. jezikoslovna panoga, ki se ukvarja z ugotavljanjem, spremljanjem in normiranjem družbeno in inherentno pogojenih jezikovnih sprememb ter drugačnih premikov v jeziku, pripravljena na nenehno rastoče potrebe družbe, ki zahteva jasen in poljuden, priročen in praktičen jezikovni priročnik, in kako bo izkoristila možnosti in pripomočke, ki jih ta čas, ki nas v vsem priganja, tudi ponuja. Ob tem so nakazana vsa problematična mesta, ob katerih se sodobna normativistika zaustavlja, podan pa je tudi tipski oris jezikovnih sprememb, označeno je njihovo mesto v širšem kontekstu razvoja knjižne slovenščine (poglavje Jezikovne spremembe in njihov odsev v jezikovnih priročnikih). V nadaljevanju (poglavje Pravopisna pravila v odnosu do sodobne jezikovne norme) so z nakazanih izhodišč komentirana aktualna pravopisna pravila, kjer je predstavljen razkorak med sodobno jezikovno normo in obstoječo kodifikacijo, predlagane pa so rešitve za premostitev najbolj perečih jezikovnih vprašanj, tistih, ki so najbolj potrebna uskladitve v okviru aktualnega slovenskega slovaropisja. V delu (Pravopisni slovar kot praktični priročnik) so predstavljeni novejši pogledi na obvestilnost normativnega priročnika, ki vplivajo tako na koncept makro- kot mikrostrukturne zgradbe pravopisnega slovarja, saj naj bi bila ta namenjen posvetu jezikovnega uporabnika glede najbolj problematičnih vprašanj, povezanih s konkretno slovarsko iztočnico. V duhu tega načela so nakazane tudi tipske redakcije, torej mikrostrukturne rešitve, ki so predstavljene podrobneje v konkretnih slovarskih redakcijah (poglavje Tipski prikaz slovarskih sestavkov v pravopisnem slovarju).

Kazalo vsebine

 

Kazalo

. Predgovor: Čas spreminjanja nazorov
I SODOBNA NORMATIVISTIKA IN AKTUALIZIRANJE JEZIKOVNIH STANDARDOV
Normativistika kot jezikoslovni pojem in jezikoslovna panoga
Od tradicionalnega k sodobnemu pojmovanju norme
Raziskave nestandardnega jezika
Sodobna normativistika med predpisovalnostjo in opisovanjem
Posodobitev normativnih priročnikov
Iskanje točke ravnovesja
Posledice …
… in perspektive?
II ODSEV JEZIKOVNIH SPREMEMB V PRAVOPISU
O neizogibnosti jezikovnih sprememb na eni in njihovem zavračanju na drugi strani
Spreminjanje norme, predstavljene v pravopisnih slovarjih
Smernice slovenske jezikovne evolucije
Nova pojmovanja jezikovne pravilnosti
III PRAVOPISNA PRAVILA V ODNOSU DO SODOBNE JEZIKOVNE NORME
Spreminjanje pravopisnih pravil v obdobju 1990–2001 in aktualno stanje
PREDLOGI ZA POSODOBITEV, DOPOLNITEV IN SPREMEMBE PRAVOPISNIH PRAVIL S KOMENTARJEM
1 ČRKE, ŠTEVKE IN DRUGA PISNA ZNAMENJA
Opredelitev osnovnih pojmov
Vpliv črk s posebnimi pisnimi znamenji na abecedno razvrščanje
Vključevanje pisnih znamenj v besedilo
Črkovna znamenja v posebnih funkcijah
Zapis števk in števil z besedami
2 RABA VELIKIH IN MALIH ČRK
Poved brez končnega ločila
Skrajšana in nadomestna lastna imena
Iz lastnih imen nastala in enakozvočna občna poimenovanja
2.1 IMENA BITIJ
Osebna imena s predložnim stalnim pridevkom
Ločevalni dodatki za osebnim imenom glede na rodovno zaporedje
Tuja osebna imena s predimki oziroma priimki s predložnimi sestavinami
Pisanje domišljijskih, bajeslovnih in veroslovnih imen
Pripadniki narodov, prebivalci držav ter poimenovanja po jezikovni in verski pripadnosti
Pisanje osebnih imen s predpono ne-
2.2 ZEMLJEPISNA IMENA
Še ne standardizirana imena prostorskih enot
Imena naravnih znamenitosti
Predložna imena
Ledinska imena
2.3 STVARNA IMENA
Imena, naslovi stvaritev ter imena poglavij in drugih sestavnih enot teh stvaritev
Imena turističnih objektov in muzejev
Imena prireditev, festivalov, kongresov, simpozijev in drugih javnih zborovanj
Imena aktualnih družbenih in političnih dogodkov ter vojaških peracij in vaj
Imena družbenih in političnih organizacij ter podjetij in združenj
Imena vojaških organizacij in njihovih enot
Imena fundacij in denarnih skladov
Imena športnih in umetniških društev ali klubov ter drugih interesnih skupin
Imena cerkva in verskih skupnosti ter njihovih organizacijskih enot
Imena ustanov, zavodov ter enot državne, javne in evropske uprave
Imena upravnih enot, občin in mestnih občin, krajevnih, primestnih, četrtnih in vaških skupnosti
Imena meddržavnih zvez
Imena industrijskih izdelkov in zaščitenih blagovnih znamk
Imena posameznih vozil, npr. ladij, zračnih plovil, vlakov, vesoljskih plovil
Taksonomsko latinska ali polatinjena imena živalskih in rastlinskih vrst
Imena vremenskih pojavov, orkanov, ciklonov, tropskih neviht
Stvarna občna poimenovanja: dopolnitev kategorij
Poimenovanja praznikov ali posebnih datumov
Poimenovanja odlikovanj, športnih naslovov in trofej
2.4 .. SVOJILNI OZIROMA VRSTNI PRIDEVNIKI IZ BESED, PISANIH Z VELIKO
2.5 POSEBNOSTI PRI RABI VELIKIH IN MALIH ČRK
Velika začetnica sredi besede in mala začetnica na začetku povedi
Same male črke
3 PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
Citatnost
3.1 PREVZEMANJE OBČNIH BESED
Posebnosti prevzemanja občnih besed
Imena merskih enot in količin
3.2 PREVZEMANJE LASTNIH IMEN
Imena vladarskih (in nekaterih plemiških) rodovin
Prevedena imena bitij
Kategorizacija zemljepisnih imen
Slovenska zemljepisna imena namesto neslovenskih
Nepodomačena stvarna lastna imena
Prevedena stvarna lastna imena
Prevzemanje krajšav
4 LOČILA
4.1 PIKA
4.2 KLICAJ
4.3 VEJICA
Vejica pri pristavku
4.4 VEZAJ
Dve vrsti vezaja v nekaterih tujih imenih in zvezah ter med imenom in vzdevkom
4.5 OPUŠČAJ
4.6 STIČNOST LOČIL
Stičnost pike v okrajšavah
Priprava besedila za tisk in stičnost
4.7 POVEZOVANJE RAZLIČNIH LOČIL
Ločila pri krajšanju ženskih oblik ob moških: poševnica, oklepaj in vezaj
Pomišljaj in tri pike v stiku z vejico in končnimi ločili
5 PISANJE SKUPAJ OZ. NARAZEN
Podredne zloženke s črkovno, kratično ali številčno prvo sestavino
Zloženke z imenovalniško medpono ali besedne zveze?
Priredne zloženke z okrajšano prvo sestavino
Samostalniške in pridevniške sestavljenke
Zaimenski sklopi
Prislovne predložne zveze
Okrajšave
6 PRAVOPISNA PROBLEMATIKA V POGLAVJIH GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE IN BESEDOTVORJE
6.1 GLASOSLOVJE
Posebnosti pri zapisovanju zvočnika /v/
Zapisovanje zvočnika /j/
Zapis predloga z/s glede na izgovor
6.2 OBLIKOSLOVJE
Posebnosti 1. moške sklanjatve
Posebnosti 2. moške sklanjatve
Posebnosti 3. ženske sklanjatve
Sklanjanje večbesednih poimenovanj: imenske zveze z desnim prilastkom
Sklanjanje imen s predimki
Sklanjanje polcitatnih zvez
6.3 BESEDOTVORJE
Svojilni pridevnik iz moških imen na -ts
Svojilni pridevnik iz imen, ki se končujejo na nemi soglasnik
Svojilni pridevnik iz večdelnih moških in ženskih rojstnih imen
Podaljševanje z j pri svojilnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov ženskega spola .. 138
Tvorba prebivalskih imen
SKLEP
IV KONCEPT SPECIALIZIRANEGA PRAVOPISNEGA PRIROČNIKA
V TIPSKI PRIKAZ SLOVARSKIH SESTAVKOV V PRAVOPISNEM SLOVARJU
1 PRIKAZ POSEBNIH PISNIH ZNAMENJ
2 PRIKAZ RABE VELIKE IN MALE ZAČETNICE
2.1 IMENA BITIJ
2.2 ZEMLJEPISNA IMENA
Imena krajev, ulic, trgov, cest in njihovih delov
Imena političnih skupnosti in upravnih enot
Imena voda
Imena zemeljskih pojavnosti
Imena delov kopnega sveta, obdanega z vodo
Imena za pojave v vesolju
Imena poslopij
2.3 STVARNA IMENA
2.4 IZLASTNOIMENSKI PRIDEVNIKI
2.5 RABA VELIKIH IN MALIH ČRK V KRAJŠAVAH
3 PREVZEMANJE BESED IN BESEDNIH ZVEZ
3.1 PREVZEMANJE OBČNIH POIMENOVANJ
3.2 PREVZEMANJE LASTNIH IMEN
Imena bitij
Zemljepisna imena
Stvarna imena
Prevzemanje kratic
4 LOČILA
5 PISANJE SKUPAJ ALI NARAZEN
5.1 SAMOSTALNIKI
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu
Zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono
Priredne zloženke
5.2 PRIDEVNIKI
Zloženke s črko, kratično zvezo črk ali števko ter zvezo števke in črke v prvem delu
Priredne pridevniške zloženke
Razmerja med prirednimi in podrednimi pridevniškimi zloženkami
Pridevniške izpeljanke na -ski iz lastnih imen
5.3 ZAIMKI
5.4 ŠTEVNIKI
5.5 PRISLOVI
Zveze pridevnika in prislova, ki označujejo barve
Prislovi z glagolom vedeti
Zveze prislova in predloga
Predložne zveze
Prislov v zloženkah brez medponskega obrazila
5.6 MEDMETI
Medmeti kot sklopi
Podvajanje medmetov
Medmeti, ki jih uporabljamo pri pozdravljanju
5.7 ČLENKI
6 GLASOSLOVJE
6.1 NAGLAŠEVANJE
6.2 IZGOVOR
Dvoustnični u
Zev, neobstojni samoglasniki in druge pravorečne posebnosti
Izreka kratic
7 OBLIKOSLOVJE
7.1 SAMOSTALNIKI MOŠKEGA SPOLA
Dvojne oblike v nekaterih sklonih
Krajšanje in daljšanje osnove
Sklanjanje po dveh paradigmah: moška imena na -a
Slovnične posebnosti
Posebnosti v dvojini in množini
7.2 SAMOSTALNIKI ŽENSKEGA SPOLA
7.3 SAMOSTALNIKI SREDNJEGA SPOLA
7.4 PRIDEVNIKI
7.5 GLAGOLI
7.6 OBLIKOSLOVJE PRI KRATICAH
8 BESEDOTVORJE
8.1 SAMOSTALNIKI
8.2 PRIDEVNIKI
Pridevniki na -ov/-ev in -in
Pridevniki na -ski
Pridevniki na -ji
8.3 TVORJENKE IZ KRATIC
9 KRAJŠAVE
10 SKLADNJA
. Ob zaključku projekta
KAZALA
Kazalo pojmov
Razčlenjeno kazalo
Kazalo preglednic
SEZNAM VIROV IN LITERATURE
 

 

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-337-2

Specifikacija

mehka vezava • 17 × 24 cm • 270 strani

Cena

19,00 EUR (redna)
15,00 EUR (klubska)