Opis

Programska skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je edina slovaropisna programska skupina v državi in hkrati edina skupina, ki sistematično in načrtno že sedmo desetletje skrbi za opremljenost slovenskega jezika s temeljnimi slovarskimi in drugimi jezikovnimi opisi.
Glavni cilj programske skupine na področju leksikologije in normativistike sodobnega knjižnega jezika, terminologije, dialektologije, etimologije in onomastike ter zgodovine slovenskega jezika bo v naslednjem programskem obdobju priprava naslednjih temeljnih slovarskih oziroma normativnih del: Slovar sodobnega slovenskega (knjižnega) jezika 1, Pravopisni priročnik in pripadajoči slovar 1, Slovar sinonimov slovenskega jezika, Pravni terminološki slovar, Terminološki slovar agronomije, Terminološki slovar živinoreje, Terminološki slovar armiranobetonskih konstrukcij, Terminološki slovar tiflopedagogike, Splošni tehniški slovar, drugi in tretji zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa, osmi zvezek fonetično-gramatične serije Slovanskega lingvističnega atlasa, Novi etimološki slovar slovenskega jezika 1: živali, Toponimija vzhodne Tolminske ter prvi in drugi zvezek Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. V naslednjem obdobju bo skupina pripravila prosto dostopen integralni portal leksikalnih in drugih podatkovnih baz ter priročnikov na Inštitutu, ki bo tako znanstvenemu kot strokovnemu in splošnemu uporabniku omogočal hkratno pregledovanje podatkov. Vzpostavila bo sistem čim boljšega povezovanja različnih del znotraj raziskovalnega programa. Izkoristila bo možnosti spletnega objavljanja slovarjev in priročnikov (sprotno objavljanje, povezovanje rezultatov iz različnih virov). Ob tem bo ohranila nemoteno izdelovanje temeljnih slovenističnih del ter normativno in vsebinsko korektnost svojih del. Raziskovala bo jezikoslovno problematiko, kot jo sproti zahteva izdelovanje temeljnih del, in vzpostavila čim boljše sodelovanje z zainteresirano javnostjo pri identificiranju aktualnih jezikoslovnih problemov. Poleg tega bo sledila najnovejšim možnostim, ki jih ponuja tehnološki razvoj, ter se povezovala z različnimi jezikovnotehnološkimi centri. Neobhodno podlago za večino najavljenih slovarskih in geolingvističnih del predstavlja infrastrukturna dejavnost, vključena v sklop Naravna in kulturna dediščina ZRC SAZU. Programska skupina s svojimi prioritetami sledi Resoluciji o Nacionalnem programu za jezikovno politiko, ki jo je 15. julija 2013 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Predstavljeni program prinaša najpotrebnejše temeljne raziskave slovenskega jezika v diahronem in sinhronem razvoju ter predvideva izdelavo trenutno najpotrebnejših slovarjev z vseh področij raziskav slovenskega jezika.

Rezultati

Keltski prežitki v slovenski toponimiji: Prispevek k metodologiji preučevanja
Disertacija, ki je osredotočena na identifikacijo keltskih imenskih prežitkov v slovenskem toponomastičnem fondu, je pomembna temeljna raziskava, ki prinaša nova metodološka, teoretična in empirična spoznanja na področju paleolingvistike, etimološke onomastike, problematike starokeltske toponomastike in raziskovanja neslovanskega dela slovenske toponimije. Disertacija je bila poslana na natečaj za najboljšo disertacijo združenja Indogermansiche Gesellschaft za leto 2015 in bila nagrajena kot najboljša na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Delo je izjemnega pomena pri uveljavljanju slovenskega jezikoslovja in slovenske znanosti v svetu.

Spletna besedila in jezik na spletu
Cilj znanstvene monografije je čim celovitejši pregled nad tematiko spletnih besedil, čeprav je osrednja obravnava namenjena besedilom blogov in Wikipedije, pri čemer je, kot se izkaže, nujna umestitev v širši okvir elektronskih besedil. V prvem poglavju so predstavljene okoliščine nastanka spleta ter njegova opredelitev v razmerju do interneta in drugih elektronskih medijev. V drugem poglavju sta predstavljena korpus in slovar v povezavi s spletom, predvsem glede na to, kaj so spletni korpusi, kakšno vlogo prevzemajo danes spletni iskalniki, ter glede na rabo spleta v slovaropisju. Tretji, najobsežnejši del pričujoče monografije obsega podrobnejšo analizo jezika in besedil, predvsem izbranega gradiva z blogov in Wikipedije.

Slovenske slovnice in pravopisi
Portal obsega 25 celovitih in 25 osnovnih znanstvenih opisov 139 pregledanih izdaj slovenskih slovnic in pravopisov v knjižni ali spletni obliki v obdobju od 1584 do danes. Skupaj z opisi prinaša tudi olajšan dostop do izbranih skenogramov v obliki pdf ali do elektronskih izdaj teh priročnikov. Gre za enega največjih nacionalnih portalov z opisi slovnic in pravopisov na svetu. Več opisov je bilo vključenih v mednarodni portal CTLF (http://ctlf.ens-lyon.fr/).

Rezijanščina: geneolingvistična in sociolingvistična opredelitev
V prispevku sta na primeru rezijanske slovenščine prikazani geneolingvistična in sociolingvistična klasifikacija slovanskih idiomov. Rezijanska slovenščina je avtohtoni idiom v dolini Rezije (it. Val Resia), ki političnoupravno spada v Občino Rezija (Rozajanski kumün, it. Comune di Resia) znotraj Videmske pokrajine (it. Provincia di Udine) v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (it. Friuli-Venezia Giulia) v Republiki Italiji. Genetolingvistika preučuje sorodstvena razmerja med idiomi in na osnovi stopnje medsebojne sorodnosti izdeluje njihovo geneolingvistično klasifikacijo. Rezijanščina je znotraj le-te definirana kot narečje slovenskega jezika, in sicer sodi med severna slovenska narečja. Sociolingvistika idiome preučuje kot sporazumevalne sisteme in na osnovi sfer njihove uporabe izdeluje njihovo sociolingvistično klasifikacijo. Rezijanščina je znotraj le-te opredeljena kot slovenski knjižni mikrojezik, ki zaradi odsotnosti "krovnega" slovenskega knjižnega jezika na lokalni ravni opravlja vlogo lokalnega knjižnega jezika z zelo omejenim naborom funkcijskih zvrsti.

Ljudska religioznost v Kanalski dolini
Monografija prinaša pregled ljudskega obredja prebivalstva Kanalske doline, ki ga avtorica prepoznava kot pomemben identifikacijski element tamkajšnje slovenske jezikovne skupnosti. Posebna pozornost je namenjena še v začetku 21. stoletja živemu obrednemu »umivanju in zavijanju lobanje zadnjega pokopanega pokojnika«, o katerega razširjenosti med Slovenci so v preteklosti pisali že E. Gasparini (1952), M. Matičetov (1955) in H. Maister (1975), zapisi o prisotnosti tovrstnega obrednega umivanja v Srbiji in Makedoniji (E. Schneeweis 1935) pa namigujejo na morebitno vezanost obredja na širši južnoslovanski prostor.

 

Vodja programa na ZRC

Finančni vir

ARRS

Raziskovalna področja

Jezikoslovje H350 

Ključne besede

sodobna in zgodovinska slovenska leksika • besedotvorje • skladnja • terminologija • besedje • leksika • leksem • leksikologija • leksikografija • razlagalni splošni/specializirani/terminološki slovarji • eno- in večjezični slovarji • pomenske razlage • eno- in večbesedna slovarska gesla in podgesla • geslovniki • slovarski sestavki • listkovno slovarsko gradivo • zbirke elektronskih besedil; termin • slovenska terminologija • terminografija; dialektologija • slovenska narečja • lingvistični (jezikovni) atlas • fonetika • fonologija • fonološki opis • narečni slovar • naglas • tonematika • fonoteka • narečne gradivske zbirke; etimologija • etimološki slovar • primerjalno jezikoslovje