Predstavitev inštituta

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je nacionalno središče za sistematično spremljanje in razlago slovenskega jezikovnega gradiva. Rezultat teh raziskav so slovarji, zbirke in priročniki slovenskega jezika ter znanstvene razprave. Ustanovljen je bil leta 1945 z namenom, da zbira jezikovno gradivo in ga uporablja za izdelavo temeljnih del slovenskega jezikoslovja, kot so pravopisni in pravorečni slovar, slovar knjižnega jezika, opisno in zgodovinsko slovnico, etimološki slovar, historično-onomastični slovar, lingvistični atlas, zbornik narečnih besedil, fonogramski arhiv dialektov. Inštitut je bil večkrat reorganiziran; po ustanovitvi ZRC SAZU leta 1982 so v njem:

  • Leksikološka sekcija, ki se ukvarja z vprašanji sodobnega slovenskega jezika in njegove leksike,
  • Etimološko-onomastična sekcija, v kateri sistematično in kontinuirano raziskujejo izvor in etimologijo celotnega slovenskega izraznega fonda,
  • Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, ki prikazuje slovenski knjižni jezik v času njegovega nastanka in normativnega ustaljevanja,
  • Dialektološka sekcija, katere raziskave slovenskih narečij na vsem slovenskem etničnem prostoru so usmerjene v izdelavo jezikovnih atlasov, kart in narečnih slovarjev, in
  • Sekcija za terminološke slovarje, ki v tematskem smislu obsega interdisciplinarno raziskovanje slovenske terminologije.

Od leta 2001 jim je pridružen še Laboratorij za korpus slovenskega jezika, v katerem nastaja prostodostopni besedilni korpus Nova beseda. Na Inštitutu je polno zaposlenih 45 sodelavcev, ki sodelujejo v sekcijah kot samostojni raziskovalni delavci, strokovni sodelavci in tehnični sodelavci. Delo je organizirano projektno, poteka skupinsko in indvidualno. Temeljne raziskave slovenskega jezika v sedanjosti in zgodovinskem razvoju, ki jih opravlja Inštitut, in obsežne gradivske zbirke, edinstvene v Sloveniji, so pomembne za razvoj jezikoslovne znanosti doma in v svetu. Rezultati raziskav so uporabni tudi v drugih strokah. Leta 1986 se je Inštitut po svojem prvem upravniku akademiku dr. Franu Ramovšu preimenoval v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V okviru Inštituta so nastala naslednja večja dela:
Slovenska slovnica (1947, 1956); France Bezlaj, Slovenska vodna imena 1–2 (1956–1961);  Jakob Rigler, Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968); Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5 (1970–1991); Slovenski pravopis 2001; France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5 (1976–2007); Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar (11997, 22003); Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov (2011).

Inštitut izdaja dve periodični publikaciji, revijo Jezikoslovni zapiski in mednarodni zbornik Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies. Preostale publikacije so predstavljene v rubriki "Publikacije".

Foto: P. Jakopin

 

Oris zgodovine inštituta

Začetki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so povezani z delovanjem Frana Ramovša, ki je kot osrednja znanstvena osebnost v slovenističnem jezikoslovju ter glavni strokovni in organizacijski dejavnik na Akademiji (generalni sekretar, predsednik) zastavil ves svoj ugled in ustvarjalne moči, da bi se v okviru Akademije začele sistematično uresničevati zamisli o temeljnih delih slovenskega jezika.

Po njegovi zaslugi so bile naloge, ki jih je pozneje opravljal in jih še opravlja inštitut, večkrat navajane med najmočnejšimi argumenti za ustanovitev Akademije; med drugim je slovenistični jezikoslovni program, ki so ga pripravljavci Akademije konec dvajsetih let poslali v premislek beograjski in zagrebški akademiji, obsegal kar polovico vseh njenih načrtovanih nalog.

 

Začetek delovanja inštituta postavljamo v zadnje mesece leta 1945. Zakonsko podlago za ustanovitev in delovanje različnih znanstvenih in raziskovalnih enot je dobila Akademija z Začasno uredbo o Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki je bila izdana dne 6. septembra 1945 in sta jo podpisala predsednik narodne vlade Slovenije Boris Kidrič in prosvetni minister dr. Ferdo Kozak. Tako je glavna skupščina Akademije v duhu omenjene Uredbe dne 2. oktobra 1945 sprejela delovne predloge in ustanovila odbore in komisije: za slovar knjižnega jezika, za lingvistični atlas, za topografski slovar, za slovar slovenskih priimkov itd. Delovni načrt za raziskovanje slovenskega jezika je v obrisih predstavil Fran Ramovš že 3. oktobra 1945 v proračunskem predlogu za leto 1946. Nadrobneje je ta načrt razčlenil, opisal in utemeljil v pismu prosvetnemu ministru dne 13. oktobra 1945. O začeti realizaciji slovenističnih jezikoslovnih projektov je Ramovš poročal na Glavni skupščini AZU 21. decembra 1946.

* * *

Od leta 1981 deluje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v sklopu ZRC SAZU. Inštitut ima 45 sodelavcev, raziskovalcev in strokovno-tehničnih sodelavcev. Tradicionalno je razdeljen na pet sekcij (Leksikološka sekcija, Sekcija za terminološke slovarje, Dialektološka sekcija, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Etimološko-onomastična sekcija), ki jim je od leta 2001 pridružen Laboratorij za korpus slovenskega jezika. Slovensko slovaropisje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je ustvarilo najizčrpnejšo zbirko slovenskega jezikovnega gradiva v državi, in sicer tako na področju sodobnega jezika vseh zvrsti kot tudi zgodovine in etimologije jezika v klasičnih listkovnih kartotekah in v elektronski obliki.

V okviru sekcij se program izvaja pod strokovnim in organizacijskim vodstvom vodij sekcij, dokončni koncepti del pa so sprejeti na sejah Znanstvenega sveta Inštituta, ki tudi spremlja izvajanje del. Metodologija jezikoslovnega pristopa upošteva aktualno stanje primerljivih jezikoslovnih raziskav in objav v svetu, hkrati pa zlasti pri normativnih slovarjih upošteva kontinuiteto, tradicijo koncepta in predstavitve tovrstnih del na Slovenskem, kakor so jo izvajali in ji sledili vsi dosedanji predstojniki Inštituta za slovenski jezik:

  • Fran Ramovš, v letih 1945–1952, 
  • Ivan Grafenauer v letih 1952–1958,
  • Milan Grošelj v letih 1958–1962,
  • Bratko Kreft v letih 1962–1982,
  • Fran Jakopin v letih 1983–1989,
  • Vladimir Nartnik v letih1989–1992,
  • Varja Cvetko Orešnik v letih1992–2008,
  • Marko Snoj od leta 2008.

 

Sprehod po sekcijah

Prva osrednja naloga Leksikološke sekcije je bila izdelava Slovarja slovenskega knjižnega jezika v petih knjigah. Prve štiri, ki so obsegale črke od A do Š, so izhajale v letih 1970, 1975, 1979, 1985, peta knjiga z dodatki pa leta 1991. Okoli tega obsežnega slovarskega projekta so se v letih od priprave do potrditve koncepta ter v dvajsetih letih izdelave in končne redakcije zbirali vsi vidnejši slovenistični jezikoslovci preteklega stoletja. Nastajal je kot konsenz in kompromis in – lahko rečemo – najboljši izdelek stroke tistega časa.

 

Sodelavci Slovarja slovenskega knjižnega jezika ob izidu 5. knjige leta 1991

Knjižni izdaji Slovarja so sledile njegova izdaja v eni knjigi in elektronski izdaji na CD-ROM-u in svetovnem spletu, ki prinašata tudi Besedišče slovenskega jezika, to je nabor v Slovarju neupoštevanih besed, in Odzadnji slovar slovenskega jezika. Sodelavci pri Slovarju so bili takoj postavljeni pred novo zahtevno nalogo: izdelavo pravopisnega slovarja. Deset let po izidu SSKJ sta Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala Slovenski pravopis 2001: do sedaj najobširnejši pravopisni slovar z normativnim značajem. V letu 2003 je izšla elektronska izdaja pravopisnih pravil in slovarja na CD-ROM-u, od leta 2009 je pravopis prosto dostopen tudi na spletu. Leta 2008 je izšel Vezljivostni slovar slovenskih glagolov avtorice Andreje Žele (druga izdaja 2011), leta 2011 pa Slovar slovenskih frazemov avtorja Janeza Kebra. V pripravi pa so pomembna, z več vidikov povsem pionirska dela v slovenskem jezikoslovju: Slovar sinonimov slovenskega knjižnega jezika, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in Novi slovar slovenskega jezika

 ***

Dialektološka sekcija je nosilka druge pomembne naloge z dolgoletno tradicijo, to je izdelava Slovenskega lingvističnega atlasa, ki se pripravlja že od leta 1947. Fran Ramovš je zanj izdelal mrežo krajev za zapis narečij in vprašalnik skupaj s skicami za spraševalce. 

Tine Logar in Jakob Rigler sta njegovo delo izpopolnila. Popisanih je bilo skoraj vseh 400 točk celotnega slovenskega jezikovnega ozemlja, tudi zamejstvo. Prvi zvezek tega temeljnega dialektološkega dela, ki obravnava besedje iz pomenskega polja »človek«, je izšel leta 2011. Od leta 1960 Dialektološka sekcija deluje tudi mednarodno – pri nastajanju Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) in pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE). Več publikacij iz obeh programov je že izšlo. Sekcija je izdala oziroma pripravila tudi monografije o slovenskih narečjih in narečne slovarje.  

 ***

Etimološko-onomastična sekcija je v letih 1956 in 1961 izdala imenoslovno monografijo Franceta Bezlaja Slovenska vodna imena. Leta 2007 je izšla še zadnja, peta knjiga Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika, pri kateri je od druge do pete knjige sodeloval tudi Marko Snoj, pri tretji in četrti še Metka Furlan, pri peti pa Simona Klemenčič. Leta 1997 je izšla prva, leta 2003 pa druga izdaja Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja, leta 2003 Bezlajevi Zbrani jezikoslovni spisi I–II (uredila Metka Furlan), leta 2006 Snojev Slovar jezika Janeza Svetokriškega I–II in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar v knjižni in elektronski obliki (uredila Metka Furlan) ter leta 2009 Snojev Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen.

 ***

V Sekciji za zgodovino slovenskega jezika je leta 1997 izšel Kastelec-Vorenčev Slovensko-latinski slovar, ki ga je posodobil in komentiral Jože Stabej. Leta 2006 sta izšla Slovar stare knjižne prekmurščine in v mednarodni zbirki Biblia Slavica bibliofilska izdaja komentiranih slovenskih protestantskih prevodov svetopisemskih besedil. Leta 2011 je izšlo Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Trenutno se pripravlja Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja

 ***

Sekcija za terminološke slovarje nadaljuje delo Terminološke komisije SAZU; zbira, ureja in analizira strokovno izrazje več temeljnih strok in izdaja terminološke slovarje. V sklopu te sekcije so doslej izšli Veterinarski terminološki slovar (1982–2006), poskusni snopič Glasbenega terminološkega slovarja (1983), Meteorološki terminološki slovar (1990), poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja (1996), Gumarski slovar: trijezični razlagalni slovar gumarskega izrazja (1995), Papirniški terminološki slovar (1996), Pravopis medicinskih izrazov (1997), Pravni terminološki slovar: do 1991, gradivo (1999), Planinski terminološki slovar (2002), Gemološki terminološki slovar (2005), Geografski terminološki slovar (2005), Geološki terminološki slovar (2006), Gledališki terminološki slovar (2007), Slovenski tehniški slovar AB (2007), Čebelarski terminološki slovar (2008), Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij / Dizionario sloveno-italiano e italiano-sloveno di elettronica, elettrotecnica e telecomunicazioni  (2010), Botanični terminološki slovar (2011), Farmacevtski terminološki slovar (2011), Slovenski smučarski slovar (2011) in jezikovni priročnik Slovensko tehniško izrazje (2011). Trenutno so v izdelavi Pravni terminološki slovar, Slovar urbanistične terminologije, nadaljevanje Slovenskega tehniškega slovarja, Terminološki slovar avtomatike, Terminološki slovar procesne kemije, Umetnostnozgodovinski terminološki slovar in nova izdaja Veterinarskega terminološkega slovarja.

 ***

V Laboratoriju za korpus slovenskega jezika dopolnjujejo in dograjujejo trenutno 318-milijonski korpus Nova beseda, v katerem se nahajajo besedila različnih jezikovnih zvrsti. Med prioritetne naloge Laboratorija spada nadgradnja korpusa, ki predstavlja osnovno leksikalno bazo za slovaropisno delo Inštituta, spletni seznam Besede slovenskega jezika in izdelava Slovarja pravopisno težavnih besed slovenskega jezika.

 ***

Prireditev ob 60-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v dvorani SAZU.

 

Medtem ko vsaka izdaja temeljnega dela stroke predstavlja predvsem obvezo za nadaljevanje in izpopolnjevanje tega dela, pa je za uspešno nadgrajevanje pomembno tudi teoretično delovanje raziskovalnih sodelavcev. Tega se zavedamo tudi na Inštitutu, kjer smo v okviru jezikoslovnih knjižnih zbirk Linguistica et philologica in Lingua Slovenica do konca leta 2011 izdali že triintrideset monografskih publikacij. Ob svojem raziskovalnem delu skrbimo tudi za jezikoslovno dediščino svojih predhodnikov in učiteljev, v zadnjih letih smo tako izdali Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave Tineta Logarja, Zbrane jezikoslovne spise Jakoba Riglerja in Zbrane jezikoslovne spise Franceta Bezlaja. 

 

 

© 2004-2014 ZRC SAZU • TwitterPiškotki • Oblikovanje strani: Innovatif • Izdelava strani: XLAB d.o.o.